Leta 2012 je bila še na invalidskem vozičku. Danes je vstala na noge in postala herojka!

Leto 2012, otrok na invalidskem vozičku.
Medtem ko so bile moje noge ujete, so misli bežale daleč stran.

Spraševala sem se: »Zakaj ravno jaz?«
Ali bo to minilo?

Se bo bolečina kdaj ustavila?
Noči so bile najtežje.

Ko so vsi odšli, je ostala le tišina.
Leto 2025, ista oseba na fotografiji, ista jaz, vendar ne ista zgodba.

Koraki poguma
Danes stopam bolj pogumno kot kdaj koli prej.
To so koraki deklice, ki je sanjala, medtem ko je sedela na vozičku.

To so solze, ki niso bile zaman, porazi, ki so postali lekcije, in zmage, ki so zrasle iz bolečine.

_{Vir: @fondacija_tamara_misirlic/IG}