Državni svet bo na pobudo interesne skupine delodajalcev odločal o začetku postopka za ustavno presojo dela zakona o zimskem regresu. Delodajalci želijo, da se za čas presoje zadrži veljavnost določb, ki uvajajo obvezno izplačilo božičnice, ob tem pa predlagajo tudi razveljavitev spornih členov.
Predstavniki delodajalcev so ob tem izpostavili več pomislekov, povezanih tako z vsebino kot tudi s postopkom sprejemanja zakona. Med drugim opozarjajo na formalne nepravilnosti in menijo, da zakon ureja preveč različnih vprašanj v enem samem dokumentu.
Sporna omnibus ureditev
Delodajalci trdijo, da zakon poleg zimskega regresa ureja še dva povsem ločena sklopa – davčno obravnavo normiranih odhodkov ter zimski dodatek za upokojence. Po njihovem mnenju gre za nedopustno t. i. omnibus tehniko, zaradi katere zakon ne izpolnjuje meril jasnosti in preglednosti. Prav tako jih moti odločitev vlade, da postopek sprejetja zakona poteka po nujnem postopku, kar naj bi po njihovem prepričanju omejilo možnost razprave.
Poleg formalnih očitkov omenjajo tudi domnevno vsebinsko neskladnost z ustavo. Zapisano je, da obveznost izplačila zimskega regresa v točno določeni višini in roku posega v svobodno gospodarsko pobudo delodajalcev. Vlada je po njihovem mnenju s tem precej skrčila poslovno avtonomijo podjetij.
Očitek o odpravi socialnega dialoga
Delodajalci dodajajo, da zakonodajalec s takšnim pristopom posega tudi v načelo socialne države, saj je dialog med delavci in delodajalci ena od njegovih temeljnih vrednot. Ker bi poglobljen socialni dialog zahteval več časa, po njihovih navedbah vlada tega ni omogočila, temveč ga »dejansko ukinila«.
Predstavniki delodajalcev predlagajo ustavnemu sodišču zadržanje dela, ki določa obvezno izplačilo božičnice do 31. marca prihodnjega leta. Po zadržanju bi si želeli absolutno prednostne obravnave ter na koncu razveljavitve omenjenih členov zakona oziroma zakona v celoti.
Vir: Pixabay
Odločanje o drugih predlogih
Državni svet bo ob tem odločal tudi o predlogu za ustavno presojo prvega odstavka 163. člena zakona o urejanju trga dela. Ta določba naj bi s 1. januarjem 2026 spremenila pravila o agencijskem delu. Poleg tega je na dnevnem redu še obravnava stališča do predloga zakona o varstvu javnega reda in miru.
