Sindikalne centrale so začele zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Prepričane so, da gre za zakon, ki lahko oslabi temelje socialne države, zato želijo, da o njem odločajo tudi državljani.
Opozarjajo, da zakon ni bil usklajen v okviru socialnega dialoga in da posega v ključna področja, kot so delovna razmerja, pokojnine in zdravstveni sistem. Če državni zbor ne bo dovolil referenduma, napovedujejo tudi ustavno presojo.
Kritike zaradi izostanka socialnega dialoga
Predstavniki sindikatov poudarjajo, da je bil zakon sprejet prehitro in brez ustreznega usklajevanja s socialnimi partnerji. Po njihovem mnenju to pomeni odmik od ustaljenih demokratičnih praks dogovarjanja.
Opozarjajo, da bi lahko zakon dolgoročno poslabšal položaj zaposlenih in upokojencev. Dodajajo, da se že napovedujejo pritiski na plače v javnem sektorju ter pokojnine, kar vidijo kot širši trend varčevalnih rezov.
Opozorila o razkroju socialnega sistema
Sindikati so zakon poimenovali tudi kot “zakon za razkroj Slovenije”, saj naj bi posegal v ključne stebre socialne države. Po njihovem prepričanju gre za premik stran od modela, ki je Sloveniji zagotavljal relativno visoko kakovost življenja.
Poudarjajo tudi, da bi izključitev sindikatov iz odločanja pomenila oslabitev vpliva delavcev pri prihodnjih reformah.
Spremembe v demokratičnem ravnotežju
Predstavniki sindikatov javnega sektorja izpostavljajo, da je socialni dialog temelj stabilne države. Brez njega se po njihovem mnenju ruši ravnotežje med delom, kapitalom in javnim interesom.
Opozarjajo na možnost večjih socialnih neenakosti in slabšanja dostopnosti javnih storitev. Ob tem izražajo skrb, da se Slovenija oddaljuje od evropskih socialnih standardov, ki so ji doslej zagotavljali visoko kakovost življenja.

Referendumski postopek in nadaljnji koraki
Zbiranje podpisov bo trajalo en teden, nato jih bodo vložili v državni zbor. Če bo dosežen potreben prag, sledi uradni postopek za razpis referenduma.
Sindikati napovedujejo, da bodo v primeru zavrnitve postopka sprožili ustavno presojo. Ob tem poudarjajo pomen solidarnosti, dostopnih javnih storitev in socialne varnosti.
Vsebina interventnega zakona
Interventni zakon, ki so ga pripravile stranke NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica, vključuje ukrepe za spopadanje z energetsko krizo, davčne spremembe ter posege v področja socialnih sistemov.
Podporniki trdijo, da zakon prinaša večjo učinkovitost in razbremenitev gospodarstva. Sindikati pa opozarjajo, da brez širšega soglasja posega v obstoječe socialne temelje in povečuje tveganje za družbene razlike.


