Napetosti okoli prihodnosti slovenskega javnega zdravstva so znova izbruhnile po ostrih izjavah kirurga Erika Breclja, ki je v oddaji Marcel ostro kritiziral sprejete zakonodajne spremembe in politične odločitve nove koalicije. Po njegovem mnenju gre za ukrepe, ki ne krepijo javnega sistema, temveč ga dolgoročno slabijo.
Še posebej kritičen je bil do vloge nekaterih političnih strank pri sprejemanju interventnega zakona, ki je v državnem zboru dobil podporo več opozicijskih in koalicijsko raznolikih glasov.
Ostre obtožbe na račun nove zakonodaje
Brecelj je prepričan, da zakon favorizira zasebni sektor na račun javnega zdravstva. Po njegovih besedah naj bi šlo za sistem, ki omogoča prenos kadrov in znanja iz javnih ustanov v zasebne, brez ustreznih varovalk za javni sistem.
Posebej je opozoril, da v zakonodaji ne vidi ukrepov, ki bi dejansko izboljšali delovanje javnega zdravstva ali skrajšali čakalne vrste na sistemski ravni.
Kritika političnih odločitev in NSi
Najostrejše besede je namenil Novi Sloveniji, ki jo je obtožil sodelovanja pri reformah, ki po njegovem mnenju škodujejo javnemu sistemu. Njegova izjava o “anticepilcih” je sprožila dodatne odzive v javnosti in političnem prostoru.
Brecelj trdi, da zakon koristi predvsem posameznim interesom v zasebnem zdravstvu, kar po njegovem vodi v preusmerjanje javnih sredstev.
Opozorila glede kadrov in odhodov zdravnikov
Eden ključnih poudarkov njegove kritike je bil odhod zdravnikov iz javnega sektorja. Opozoril je, da se zaradi boljših finančnih pogojev v zasebnem sektorju povečuje tveganje za kadrovske izgube v bolnišnicah.
Po njegovem mnenju bi to lahko vodilo v zmanjšanje dostopnosti storitev za paciente in dodatno obremenitev že tako preobremenjenih javnih ustanov.
Foto: Planet GV
Posledice za javni sistem in bolnike
Brecelj opozarja, da bi nadaljevanje trenutnih trendov lahko oslabilo delovanje ZZZS in povečalo pritisk na financiranje zdravstvenega sistema.
Po njegovih besedah bi lahko to pomenilo počasno razgradnjo javnega zdravstva, kjer bi pacienti sčasoma imeli manj pravic in daljše čakalne dobe.
Ob tem izraža skrb, da bi lahko dolgoročno prišlo celo do delnega plačevanja osnovnih zdravstvenih storitev.
Napovedi o prihodnosti sistema
Kirurg napoveduje, da brez sprememb v smeri krepitve javnega zdravstva obstaja tveganje za dodatno poglabljanje težav. Opozarja tudi na možnost dolgotrajne destabilizacije sistema, če se bodo trenutni trendi nadaljevali.
Zaključuje z opozorilom, da je prihodnost javnega zdravstva odvisna od političnih odločitev, ki bodo sprejete v naslednjih letih, ter od tega, ali bo sistem ostal osredotočen na javni interes ali ne.
