V zadnjem času med slovenskimi kmeti narašča zaskrbljenost zaradi razmer na trgu.
Po njihovih navedbah naj bi nekatere trgovske verige začele odpovedovati pogodbe za dobavo sadja in zelenjave ali pa ponujati odkupne cene, ki so za pridelovalce preprosto prenizke. Takšne spremembe bi lahko imele resne posledice za številne kmetije.
V Sindikatu kmetov Slovenije opozarjajo, da so v zadnjih dneh prejeli več informacij s terena, ki kažejo na podobne težave pri različnih dobaviteljih. Po njihovih besedah naj bi trgovski verigi Hofer in Mercator nekaterim kmetom odpovedali sodelovanje ali jim ponudili pogoje, ki jih ni mogoče sprejeti. Posledica je, da številni pridelovalci sami odstopijo od pogodb, saj ob ponujenih cenah ne morejo pokriti stroškov pridelave.
Takšen razvoj dogodkov po mnenju kmetov dolgoročno ogroža domačo pridelavo hrane.
Če se takšne razmere nadaljujejo, bi lahko številne kmetije obstale na robu preživetja.
Kmetje zato opozarjajo, da je na kocki tudi prihodnost slovenske samooskrbe.
Kmetje opozarjajo na izginjanje pogodb
Po besedah predstavnikov sindikata se številni pridelovalci soočajo z vedno težjimi pogoji sodelovanja s trgovci. Pogodbe, ki so bile nekoč stabilna osnova za prodajo pridelkov, naj bi se v zadnjem času pogosto spreminjale ali celo izginjale.
V nekaterih primerih kmetje dobijo ponudbe za odkup po cenah, ki ne pokrijejo niti osnovnih stroškov pridelave. Takšne razmere pridelovalce postavljajo pred težko odločitev: sprejeti izgubo ali pa prekiniti sodelovanje.
Sindikat kmetov Slovenije zato poziva pristojne institucije, naj preverijo razmere na trgu in ugotovijo, ali prihaja do sistemskih težav.
Poziv državi: preverite dane obljube
Kmetje ob tem opozarjajo tudi na širši problem, povezan z razvojem trgovskih centrov v Sloveniji. Po njihovih besedah so tuje trgovske verige ob prihodu na slovenski trg pogosto obljubljale, da bodo v določeni meri odkupovale domače proizvode.
Zato zdaj želijo preveriti, ali so bile te obljube dejansko izpolnjene. Če niso, se po njihovem mnenju postavlja vprašanje, kdo je zavajal javnost – investitorji ali predstavniki lokalnih oblasti, ki so projekte podpirali.
Posebej izpostavljajo tudi dejstvo, da so številna rodovitna kmetijska zemljišča v preteklosti postala gradbene parcele za trgovske objekte.
Sum dampinških cen na slovenskem trgu
V sindikatu opozarjajo še na možnost uporabe tako imenovanih dampinških cen. Gre za prakso, pri kateri se izdelki začasno prodajajo po izjemno nizkih cenah, da bi trgovci pridobili večji delež trga.
Po mnenju predstavnikov kmetov je Slovenija zaradi majhnosti lahko primeren prostor za takšne poskuse. Zaradi tega Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pozivajo, naj preveri sledljivost sadja in zelenjave ter njihovo kakovost.
Prav tako želijo, da se preveri morebitna uporaba sredstev za podaljševanje obstojnosti hrane.
Vir: Pixabay
Hrana kot vprašanje nacionalne varnosti
Kmetje opozarjajo, da razprava o cenah in pogodbah presega zgolj ekonomsko vprašanje. V času globalnih kriz in motenj v dobavnih verigah postaja domača pridelava hrane vse pomembnejša.
Če bodo slovenski kmetje postopoma izgubljali tržne poti, bi lahko država postala še bolj odvisna od uvoza hrane. Takšna odvisnost pa v negotovih razmerah predstavlja dodatno tveganje.
Zato sindikat poudarja, da bi morala država aktivno spremljati razmere in zaščititi domačo pridelavo.
Tudi potrošniki imajo pomembno vlogo
Predstavniki kmetov ob tem nagovarjajo tudi potrošnike. Po njihovem mnenju ima vsak nakup domače hrane širši pomen, saj podpira lokalno proizvodnjo in ohranja slovensko podeželje.
Odločitev o tem, kaj damo v nakupovalno košarico, lahko dolgoročno vpliva na obstoj številnih kmetij. Prav zato pozivajo ljudi, naj pri izbiri hrane razmišljajo tudi o njenem izvoru.
Kar se danes zdi majhna odločitev, bi lahko jutri postalo ključno za prehransko varnost države.
Domača hrana namreč pomeni več kot le izdelek na polici trgovine.
