Spomladanski dnevi pogosto prinesejo obrezovanje dreves, čiščenje vrtov in urejanje okolice hiš. Ob tem se marsikje pojavi tudi dim, saj nekateri vrtni odrez še vedno odstranjujejo s kurjenjem.
Vendar strokovnjaki opozarjajo, da takšna praksa v naseljih ni dovoljena in lahko povzroči resne posledice.
Nacionalni inštitut za javno zdravje ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo poudarjata, da kurjenje vrtnega odreza v strnjenih bivalnih območjih močno poslabšuje kakovost zraka. Ob nepopolnem izgorevanju se namreč sproščajo škodljive snovi, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi. Zaradi tega zakonodaja takšno ravnanje obravnava kot nepravilno ravnanje z biološkimi odpadki.
V praksi to pomeni, da vejevja, listja ali drugega zelenega materiala na domačem dvorišču ni dovoljeno sežigati.
Kršitev teh pravil lahko posameznike drago stane.
Globe za nepravilno kurjenje lahko dosežejo tudi več tisoč evrov.
Zakaj je kurjenje vrtnega odreza prepovedano
Kurjenje bioloških odpadkov v naseljih je prepovedano predvsem zaradi vpliva na okolje in zdravje ljudi. Pri gorenju rastlinskega materiala se sproščajo delci in škodljive snovi, ki onesnažujejo zrak.
Takšni delci lahko povzročajo težave z dihanjem, poslabšujejo kronične bolezni dihal in negativno vplivajo na kakovost bivanja v okolici. Prav zato zakonodaja zelenega odreza ne obravnava kot material, ki ga je dovoljeno sežigati, temveč kot odpadek, ki ga je treba ustrezno odložiti ali predelati.
Najpogostejša alternativa je kompostiranje ali oddaja bioloških odpadkov v ustrezne zbirne sisteme.
Razlika med vrtno biomaso in kmetijskimi ostanki
Slovenska zakonodaja jasno razlikuje med komunalnimi biološkimi odpadki in ostanki iz kmetijske dejavnosti. Medtem ko je kurjenje vrtnega odreza v naseljih prepovedano, obstajajo določene izjeme za kmetijska zemljišča.
Ministrstvo za kmetijstvo pojasnjuje, da je kurjenje kmetijskih rastlinskih ostankov dovoljeno le pod posebnimi pogoji. Ključno je, da se material ne obravnava kot odpadek, temveč kot del kmetijskega procesa.
To pomeni, da mora imeti kurjenje jasen namen pri nadaljnji obdelavi zemljišča. Eden od primerov je uporaba pepela kot gnojila.
Vir: Pixabay
Kurjenje zgolj za odstranjevanje biomase ni dovoljeno
Strokovnjaki opozarjajo, da kurjenje rastlinskih ostankov zgolj zato, da bi se znebili biomase, ni dopustno. V takšnem primeru se ostanki štejejo za odpadke, njihovo sežiganje na prostem pa je prepovedano.
Posebej stroga pravila veljajo tudi za žetvene ostanke. Njihovo sežiganje lahko povzroči poškodbe tal, saj pri tem pride do uničenja mikroorganizmov v zemlji in izgube pomembnih hranil.
Prav zato zakon dopušča kurjenje le v omejenih primerih, ko je jasno povezano s kmetijsko rabo tal.
Prvomajski kres kot posebna izjema
Zanimiva posebnost slovenske zakonodaje je tudi tradicionalno kurjenje kresov ob prazniku dela. Čeprav se pri tem sproščajo podobne snovi kot pri kurjenju vrtnega odreza, zakon takšne dogodke dopušča.
Vendar tudi pri kresovih veljajo stroga pravila. Kurjenje je dovoljeno le na kmetijskih zemljiščih in ob upoštevanju varnostnih pogojev.
Če država razglasi veliko požarno ogroženost, pa so tudi takšni kresi prepovedani.
Kazni so lahko zelo visoke
Uredba o odpadkih jasno določa, da je kurjenje odpadkov na prostem prepovedano. Takšno ravnanje se obravnava kot prekršek, za katerega so predvidene visoke globe.
Inšpektorat za okolje in energijo lahko fizičnim osebam izreče kazen od 500 do 4500 evrov. Za pravne osebe so sankcije še bistveno višje, saj lahko dosežejo od 10.000 do 30.000 evrov.
Poleg državnih organov nadzor izvajajo tudi občinski in medobčinski inšpektorati.
Na lokalni ravni se globe običajno gibljejo med 200 in 400 evri za posameznike.
Za podjetja in samostojne podjetnike pa lahko presežejo tudi 1200 evrov.
