V pogovoru za Delo je prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan razmišljal o pomenu prihajajočih volitev in širšem političnem trenutku.
Po njegovem mnenju ne bo šlo zgolj za običajno menjavo oblasti, temveč za odločanje o tem, kakšna družba želimo biti v prihodnje.
Volitve vidi kot izbiro med dvema konceptoma: krepitvijo demokracije in skupnosti ali postopno razgradnjo temeljnih institucij države.
Izid bo po njegovih besedah zaznamoval dolgoročno smer Slovenije v času globalnih negotovosti.
Zgodovinski trenutek in razdeljena družba
Kučan poudarja, da letošnje volitve potekajo v času velikih sprememb. Opozarja na okoljske izzive, geopolitična trenja in razkroj mednarodnega pravnega reda.
V takšnih razmerah je po njegovem ključno, ali bo politika znala povezovati ali pa bo družbo še bolj razdelila. Sam zagovarja politiko solidarnosti, skupne odgovornosti in zavedanja, da je država skupnost vseh državljanov.
Graditi ali rušiti – poenostavljena, a jasna izbira
Po Kučanovih besedah volivci odločajo med politiko, ki gradi skupnost, in politiko, ki deluje izključujoče. Prva vidi državo kot mrežo medsebojno povezanih posameznikov, druga pa ponuja parcialne rešitve za dosego oblasti.
Takšen pristop je po njegovem mnenju kratkoviden in nevaren za demokratični razvoj. Volitve zato razume kot test politične zrelosti družbe.
Skrb zaradi idej o ustavnih spremembah
Posebej kritičen je do pobud o t. i. drugi republiki in spreminjanju ustavnega reda. Te ideje povezuje z opozicijskim prostorom okoli Slovenska demokratska stranka in njenega predsednika Janez Janša.
Čeprav poudarja, da ne presoja oseb, temveč politične koncepte, meni, da so ti avtokratski in problematični. Umešča jih v širši tok evropske skrajne desnice, ob bok politikom, kot sta Viktor Orbán in Marine Le Pen.
Demokracija obstaja, a ni samoumevna
Slovenijo še vedno vidi kot demokratično in pravno državo. A opozarja, da tudi avtokratski sistemi pogosto ohranjajo navidezno delovanje institucij.
Pomembno se mu zdi, da pravna država kljub pritiskom vztraja in ohranja svojo avtonomijo. Prav zato so volitve po njegovem ključni mehanizem zaščite demokracije.
Ocena dela aktualne vlade
Sedanjo vlado ocenjuje bolj pozitivno, kot ji priznava del javnosti. Izpostavlja reforme na področjih sociale, pokojnin, stanovanj, znanosti in zdravstva. Meni, da se je lotila tem, ki so bile dolgo odrinjene na rob politične agende. Posamezne afere po njegovem ne bi smele zasenčiti celotnega mandata.
Foto: svobodnabeseda.si
Premier med politiko in vodenjem
O predsedniku vlade Robert Golob pravi, da je v politiko vstopil z izkušnjo uspešnega podjetnika. Hkrati ugotavlja, da je pravočasno spoznal, da države ni mogoče voditi kot podjetja.
Dotaknil se je tudi razprav okoli Komisija za preprečevanje korupcije, kjer vidi priložnost za razmislek o odgovornosti in pooblastilih znotraj vlade. Vlado razume kot kolektivni organ, ki zahteva jasno vodenje in delitev odgovornosti.
Kriza zaupanja in razdrobljena politika
Upad zaupanja v politiko pripisuje dolgotrajnim strankarskim sporom in ostri retoriki. Nenehno obračunavanje s preteklostjo po njegovem mnenju izčrpava družbo.
Fragmentacija političnega prostora vidi kot oviro za stabilnost in dolgoročne razvojne politike. Brez širšega soglasja je težko odgovarjati na strateške izzive.
Varnost, razvoj in prihodnost države
V zaključku opozarja na pomen varnosti, suverenosti in mednarodnih pogodb. Izpostavlja tudi vprašanja samooskrbe, upravljanja naravnih virov in socialnih razlik.
Volitve bodo po njegovem odločale o odnosu politike do javnega interesa in skupnosti. Zato poziva volivce k razmisleku o dolgoročnih posledicah njihove izbire.
