Ob svetovnem dnevu hidžaba je muslimanska skupnost Ahmadija – Društvo za informiranje o islamu pripravila dogodek, s katerim so želeli približati pomen muslimanskih pokrival širši javnosti.
V ospredju so bile osebne izkušnje in pojasnila, zakaj hidžab za mnoge ženske predstavlja zavestno odločitev, ne prisile. Dogodek je ponudil vpogled v vsakdan muslimanov v Sloveniji ter izzive, s katerimi se srečujejo zaradi nerazumevanja in predsodkov.
Hidžab kot simbol dostojanstva in spoštovanja
Maha iz Jemna je pojasnila, da hidžab ne pomeni zgolj naglavne rute, temveč širši koncept spodobnega oblačenja in vedenja. Za muslimanske ženske predstavlja znak spoštovanja, dostojanstva in notranjih vrednot. Ob tem je poudarila, da obstajajo različni načini pokrivanja, ki se razlikujejo glede na kulturo, okolje in tradicijo posamezne države.

Dodala je, da se pomen hidžaba pogosto napačno razume, saj je v islamu poudarek najprej na vedenju moških. Ti so po verskem izročilu prvi nagovorjeni, naj ravnajo spoštljivo in zadržujejo pogled, šele nato sledijo navodila za ženske.
Odločitev brez prisile
Maha je izpostavila, da sama nikoli ni bila prisiljena v nošenje hidžaba. Po njenih besedah vera ne dopušča prisile, ne s strani družine ne države. Obvezni zakoni o nošenju rute so po njenem prepričanju v nasprotju z islamskimi načeli. Opozorila je tudi na zmotno predstavo, da hidžab omejuje ženske, saj se sama ob njem počuti svobodnejšo in bolj samozavestno.

Pojasnila je tri glavne razloge za pokrivanje: duhovno izpolnitev, občutek osebne varnosti ter krepitev samozavesti in notranje neodvisnosti. Po njenem mnenju hidžab ženskam omogoča, da niso presojane po videzu, temveč po osebnosti.
Pokrivala niso izključno islamska tradicija
Maha je opozorila, da pokrivanje žensk ni značilno le za islam. Spomnila je na krščanske nune in na evropsko tradicijo, kjer so ženske v preteklosti pogosto nosile rute. Razlika je predvsem v vrednotah sodobne družbe, medtem ko so temeljna verska načela v islamu ostala nespremenjena več stoletij.

Ob tem je poudarila, da je treba razlikovati med vero in praksami posameznih držav. Nekatere države po njenem mnenju vero interpretirajo napačno in sprejemajo zakone, ki so v nasprotju z islamskimi načeli.
Osebne izkušnje z nestrpnostjo
Koordinator društva Talha Ahmad je po dogodku spregovoril o razlogih, zakaj so tovrstna srečanja pomembna. Opozoril je na razširjene predsodke v slovenski družbi, ki pogosto izhajajo iz pomanjkanja neposrednega stika z muslimani. Povedal je, da sta se z ženo tudi sama srečala z žaljivkami zaradi nošenja rute, kar po njegovih besedah pusti globok pečat.

Dotaknil se je tudi vprašanja, zakaj nekatere muslimanke v Evropi opustijo nošenje hidžaba. Po njegovem gre pogosto za ženske, ki so bile v izvornih državah v to prisiljene. Ko pridejo v okolje brez pritiska, se odločijo drugače. Namen dogodkov pa je po njegovih besedah pojasniti, zakaj se mnoge ženske v Sloveniji za hidžab odločajo povsem prostovoljno in iz osebnega prepričanja.




