Milenijci in generacija Z se po svetu vse težje spopadata z vsakodnevnimi stroški življenja. Nova globalna raziskava družbe Deloitte razkriva, da skoraj polovica mladih odraslih živi od plače do plače, finančna negotovost pa vpliva tudi na njihove življenjske odločitve in načrte za prihodnost.
Raziskava, izvedena med več kot 22.500 posamezniki iz 44 držav, kaže, da so življenjski stroški že peto leto zapored največja skrb obeh generacij. Presegajo celo vprašanja zaposlitve, družbenih sprememb in poklicnega razvoja.
Finančni pritiski spreminjajo življenjske načrte
Visoki stroški bivanja in splošna draginja močno vplivajo na vsakdanje življenje mladih. Skoraj polovica vprašanih je priznala, da živi od ene plače do druge, brez večjih prihrankov ali občutka finančne varnosti.
Pomemben dejavnik pri kariernih odločitvah postaja tudi dostopnost stanovanj. Mnogi se zato odločajo za delo in življenje tam, kjer so življenjski stroški nižji ali kjer imajo več možnosti za finančno stabilnost.
Odlašanje z družino, podjetjem in izobraževanjem
Raziskava kaže, da več kot polovica pripadnikov generacije Z in milenijcev zaradi finančnih omejitev odlaga pomembne življenjske korake. Med njimi so poroka, ustvarjanje družine, ustanovitev lastnega podjetja in nadaljnje izobraževanje.
Kljub temu pa pri delu mladih še vedno ostaja določena mera optimizma.
Posebej generacija Z verjame, da bi se lahko njihov finančni položaj v prihodnjem letu izboljšal. Takšno pričakovanje je izrazilo 53 odstotkov sodelujočih iz te generacije.
V družbi Deloitte poudarjajo, da imajo podjetja pomembno vlogo pri zmanjševanju teh pritiskov. Organizacije, ki ponujajo konkurenčne plače in dodatne ugodnosti, bi lahko lažje privabile in obdržale kakovosten kader.
Kaj mladi pričakujejo od delodajalcev
Med najbolj zaželenimi oblikami podpore so pomoč pri stanovanjskih stroških, podpora pri odplačevanju študentskih posojil ter večja fleksibilnost pri nagrajevanju zaposlenih.
Mlajše generacije namreč vse bolj iščejo delovno okolje, ki omogoča boljše ravnotežje med službo in zasebnim življenjem.
Vodstveni položaji niso več glavna ambicija
Čeprav se pogosto govori o ambicioznosti mlajših generacij, raziskava kaže nekoliko drugačno sliko. Le šest odstotkov vprašanih je navedlo, da je njihov glavni karierni cilj doseči vodilni položaj.
Mnogi vodenje povezujejo predvsem z večjim stresom, izgorelostjo in dodatno odgovornostjo. Skrbi jih tudi, da bi zaradi vodstvenih funkcij izgubili ravnotežje med delom in prostim časom.
Kljub temu zanimanje za napredovanje ostaja visoko. Kar 76 odstotkov pripadnikov generacije Z in 67 odstotkov milenijcev si želi vodstvene vloge, če bi bili izpolnjeni določeni pogoji.
Med njimi izstopajo višje plačilo, prilagodljive oblike dela in bolj jasne možnosti kariernega razvoja.
Vir: Pixabay
Umetna inteligenca postaja del vsakdanjega dela
Raziskava kaže tudi hitro rast uporabe umetne inteligence na delovnem mestu. Približno tri četrtine vprašanih že uporablja orodja umetne inteligence pri vsakodnevnih opravilih.
Po navedbah Deloitte umetna inteligenca zaposlenim pomaga izboljšati učinkovitost, kakovost dela in organizacijo časa. Poleg tega jo uporabljajo tudi za iskanje novih znanj, kariernih nasvetov in obvladovanje stresa.
A številni menijo, da podjetja na spremembe še niso pripravljena. Mnogi sodelujoči ocenjujejo, da organizacije zaostajajo pri prilagajanju novim tehnologijam in spremembam, ki jih te prinašajo.
To pri zaposlenih povzroča dodatno negotovost glede prihodnosti dela.
Duševno zdravje ostaja pomembna tema
Čeprav raziskava kaže določene izboljšave na področju duševnega zdravja, stres med mladimi zaposlenimi ostaja močno prisoten.
Najpogostejši razlogi so finančni pritiski, dolgi delovni dnevi in digitalna utrujenost zaradi stalne povezanosti.
Organizacije sicer po ugotovitvah raziskave vse bolj uvajajo programe podpore zaposlenim, hkrati pa raste tudi zaupanje v pomoč vodij in delodajalcev pri reševanju psiholoških obremenitev.
