Z začetkom veljavnosti prispevka za dolgotrajno oskrbo so se pri številnih zavarovancih pojavila vprašanja, komu ga je treba plačati in kdo je plačila oproščen.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ob prvem polletnem obračunu podal dodatna pojasnila, ki zadevajo predvsem samoplačnike in socialno ogrožene posameznike.
Prispevek je obvezen že od lanskega poletja, a zakon hkrati predvideva tudi pomembne izjeme, ki razbremenjujejo najranljivejše skupine prebivalstva.
Prvi polletni obračun prispevka
ZZZS je januarja izdal prvi polletni obračun prispevka za dolgotrajno oskrbo za tako imenovane samoplačnike. Obračun se nanaša na obdobje od 1. julija do 31. decembra 2025, naslednji pa bo zajemal čas od začetka letošnjega januarja do konca junija.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo je zakonsko obvezen od 1. julija lani. Upokojenci plačujejo en odstotek neto pokojnine, zaposleni in delodajalci vsak po en odstotek bruto plače, samozaposleni pa dva odstotka, saj združujejo obe vlogi.
Kdo vse spada med samoplačnike
Med zavezanci za polletni obračun so različne skupine ljudi, ki si prispevek plačujejo sami. To so na primer osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki prejemajo pokojnino iz tujine, pa tudi družinski člani oseb, zavarovanih pri tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja.
V to skupino sodijo tudi posamezniki, ki si sami plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, ter njihovi zakonci in starši. Skupno je ZZZS obračun poslal 101.579 ljudem, skupni znesek pa je znašal nekaj manj kot 2,9 milijona evrov.
Koliko znaša prispevek in kako se obračuna
Obračun so prejeli tako tisti, ki so bili kot samoplačniki zavarovani celotno polletje, kot tudi tisti, ki so bili vključeni le del tega obdobja. Zavod pri tem upošteva dejansko trajanje zavarovanja.
Višina prispevka je odvisna od kategorije zavarovanca in določene osnove. Za večino zavarovanih oseb mesečni prispevek znaša 5,99 evra, kar pomeni 35,94 evra za celotno polletje.
Socialno ogroženi so plačila oproščeni
Zakon o dolgotrajni oskrbi ne omogoča odpisa, delnega odpisa ali obročnega plačila prispevka v postopkih, ki se začnejo na zahtevo posameznika. Prispevek morajo zato plačevati tudi brezposelni, ki prejemajo denarno nadomestilo ali pomoč, pri čemer en odstotek plača tudi zavod za zaposlovanje.
Izjema velja za socialno ogrožene osebe. Če posameznik prejema denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, prispevek zanj v celoti poravna država iz proračuna.
Vir: Jaka Gasar
Preverjanje pogojev na centru za socialno delo
ZZZS svetuje vsem, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje za oprostitev plačila, naj se obrnejo na center za socialno delo. Tam lahko preverijo svoj status in ugotovijo, ali jih zakon obravnava kot socialno ogrožene.
V takih primerih prispevek za dolgotrajno oskrbo mesečno plačuje država, posamezniku pa ni treba poravnati nobenega zneska.
Kdo prispevka sploh ne prejme v obračun
Posebna skupina so tudi družinski člani zavarovanca, ki so zavarovani na tej podlagi. Otroci, posvojenci, pastorki ter pod določenimi pogoji tudi vnuki, bratje in sestre, za katere zavarovanec skrbi, niso prejeli polletnega obračuna.
Prispevka ZZZS prav tako ne obračunava prejemnikom denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ter osebam, ki so zavarovane po njih.
