Evropski mlečni trg se sooča z resno krizo, ki vse močneje posega tudi v slovensko kmetijstvo.
Presežki mleka, padec povpraševanja in pritiski mednarodne trgovine znižujejo odkupne cene, kmetje pa se vse pogosteje sprašujejo, ali bo prireja mleka sploh še vzdržna.
Odkupna cena, ki je še poleti presegala 50 centov na liter, se je v nekaj mesecih znižala na raven, pri kateri številni rejci že poslujejo z izgubo. Posledice tega ne občutijo le kmetije, temveč celotna prehranska veriga – in na koncu tudi potrošniki.
Evropski presežki pritiskajo tudi na slovenski trg
Evropski mlečni trg je po ocenah analitikov preplavljen z mlekom, kar se neposredno odraža v padanju cen. Povprečna odkupna cena v Evropski uniji se trenutno giblje okoli 53 evrov na 100 kilogramov, Slovenija pa je z okoli 50 evri nekoliko pod povprečjem, a še vedno ne med državami z najnižjimi cenami.
Kljub temu so razmere za slovenske kmete vse bolj zaskrbljujoče. Mlekarne so oktobra lani za standardno kakovost mleka plačevale dobrih 46 evrov na 100 kilogramov, kar je že pomenilo večodstotni padec glede na mesec prej.
Meja preživetja je nevarno blizu
Strokovnjaki opozarjajo, da je cena okoli 43 centov na liter še tista, ki omogoča pokritje stroškov in minimalno ohranjanje proizvodnje. Pri 40 centih pa številni kmetje že ustvarjajo izgubo.
To še posebej ogroža manjše rejce, ki nimajo finančnih rezerv za daljše krizno obdobje. Čeprav nekateri upajo, da bi se razmere lahko umirile spomladi, ko se količine mleka sezonsko zmanjšajo, hitrega preobrata za zdaj ni na vidiku.
Vir: Pixabay
Kmetje opozarjajo: razlogov je več
Na resnost položaja opozarja tudi Franjo Jagodič, kmet iz Šentjurja in predsednik Govedorejskega društva Šentjur. Po njegovih besedah na odkupno ceno vpliva več dejavnikov: presežek mleka na svetovnih trgih, močan evro, otežen izvoz ter carine na ključnih trgih.
Izvoz v ZDA in na Kitajsko dodatno bremenijo carinske ovire, konkurenčnost pa zmanjšuje tudi močna evropska valuta. Obenem se je proizvodnja mleka povečala zaradi zamaknjenih laktacijskih ciklov po izbruhih bolezni v preteklih sezonah.
Svetovni trg poln mleka, izvoz pod pritiskom
Jagodič poudarja, da težave niso povezane le z ameriškimi carinami. Pomemben vpliv imajo tudi kitajske dajatve na mlečne izdelke ter povečana proizvodnja na Novi Zelandiji in v Avstraliji.
Količine na globalnem trgu rastejo, povpraševanje pa ne sledi temu tempu, kar dodatno poglablja presežke in pritiska na cene po vsej Evropi.
Zadruge blažijo padec, a rezerve niso neskončne
V Mlekarski zadrugi Ptuj, največjem posameznem odkupovalcu surovega mleka v Sloveniji, pojasnjujejo, da je glavni razlog za padec cen povečana proizvodnja ob hkratnem upadu potrošniškega povpraševanja in slabšemu izvozu na tretje trge.
Zadruga je v zadnjih mesecih skušala blažiti padec cen z dodatki k odkupni ceni, vendar poudarjajo, da so ta sredstva omejena. Rezerve, ki jih ustvarjajo, se zaradi davčnih pravil ne prenašajo iz leta v leto, zato dolgoročne zaščite pred krizami praktično ni.
Bi lahko pomagala Evropska komisija?
Po mnenju Jagodiča bi lahko delno rešitev ponudila Evropska komisija z večjim interventnim odkupom mleka v prahu in sira ter krepitvijo blagovnih rezerv. A tudi ta mehanizem ima omejitve, saj interventne cene že dolgo niso bile prilagojene rasti stroškov.
Stroški prireje so po pandemiji močno narasli, cene pa so ostale na ravneh, ki za kmete niso več vzdržne.
Manj mleka, več negotovosti
Ker jasnega sistema za nadzorovano zmanjševanje proizvodnje ni, Jagodič opozarja, da bo količina mleka na trgu prej ali slej morala pasti. Na kakšen način, za zdaj ni jasno, a posledice bodo za marsikatero kmetijo boleče.
Mnogi rejci poskušajo izpad dohodka nadomestiti z večjo proizvodnjo, kar pa ustvarja začaran krog in še dodatno povečuje presežke.
Pod 40 centov se lahko zamaje celoten trg
Če bi cena mleka padla pod 40 centov na liter, bi to po mnenju Jagodiča pomenilo konec preživetja za številne kmetije. Sledilo bi zmanjševanje čred, zakol manj produktivnih krav in posledično pritisk tudi na trg govejega mesa.
Dodatno skrb povzroča tudi trgovinski sporazum med EU in južnoameriškim blokom Mercosur, ki bi lahko še poslabšal položaj evropskih in slovenskih kmetov.
Negotovi obeti, previdno upanje
Tudi v mlekarnah in zadrugah priznavajo, da je napovedovanje prihodnjih cen zelo nehvaležno. Pričakujejo, da bodo cene še nekaj mesecev pod pritiskom, nato pa upajo na postopno stabilizacijo razmer.
Vprašanje pa ostaja, ali bodo do takrat številni rejci sploh še zdržali.
