Po daljšem obdobju brez novic so se s spodbudnim sporočilom znova oglasili skrbniki Facebook strani Pomagajmo JAKU.
Devetletni Jaka, ki se spopada z redko in težko boleznijo, je uspešno zaključil prvi del rehabilitacije in se je skupaj z mamo za konec tedna vrnil domov.
Vrnitev v domače okolje je bila za dečka izjemno čustvena, saj je po dolgem času znova lahko objel bratca in očeta. Kratek oddih mu je dal dodatno moč in motivacijo za nadaljevanje zahtevne poti, ki je še pred njim.
Kratek, a dragocen čas z družino
»Jaka je včeraj zaključil prvi del rehabilitacije in se je z mami za vikend vrnil domov k bratcu in atiju, ki ju je že zelo pogrešal,« so zapisali ob objavi, ki je ganila številne sledilce po vsej Sloveniji.
Čeprav je bilo domače okolje za Jaka vir topline in veselja, je bil povratek le začasen. Že v ponedeljek se je vrnil v Bolnišnico Šentvid pri Stični, kjer nadaljuje z intenzivnimi terapijami.
Te terapije so izjemno zahtevne, a nujne, saj pomagajo ohranjati njegove gibalne sposobnosti, ki so pri njegovi diagnozi ključnega pomena.

Vir: Facebook
Bolezen, pri kateri šteje vsak dan
Jaka se bori z Duchennovo mišično distrofijo, redko genetsko boleznijo, zaradi katere mišice postopoma slabijo. Otroci s to boleznijo običajno izgubijo sposobnost hoje že okoli 12. leta starosti.
Prav zato ima rehabilitacija zanj življenjski pomen. Določeno gensko zdravljenje lahko namreč prejme le, dokler še samostojno hodi, kar pomeni, da je vsak dan terapij izjemno dragocen.
Starši že ves čas poudarjajo, da terapije niso stvar izbire, temveč nuja. Gre za tekmo s časom, v kateri šteje vsak napredek, vsak teden in vsaka ohranjena gibalna sposobnost.

Podpora, ki ne pojenja
Čeprav humanitarna akcija v zadnjih mesecih ni bila v ospredju, se boj za Jaka nikoli ni ustavil. Družina, prostovoljci in številni dobrosrčni ljudje vztrajajo z enim samim ciljem – Jaku omogočiti zdravljenje in prihodnost, ki si jo zasluži.
Pomoč je še vedno mogoča s poslanim SMS-sporočilom Jaka5 ali Jaka10 na številko 1919. Vsak prispevek pomeni korak bližje upanju, da bo Jaka tudi v prihodnje lahko hodil, se igral in sanjal.




