• Domov  
  • Vsak četrti Slovenec že poskusil prepovedane substance
- Življenje

Vsak četrti Slovenec že poskusil prepovedane substance

V Sloveniji je uporaba prepovedanih drog razširjenejša, kot si marsikdo predstavlja. Najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je približno četrtina prebivalcev že vsaj enkrat posegla po prepovedanih substancah. Ob tem statistike razkrivajo tudi trende med mladimi, stanje v zaporih ter število zastrupitev in smrti, povezanih z drogami. Poročilo za zadnja leta ponuja […]

V Sloveniji je uporaba prepovedanih drog razširjenejša, kot si marsikdo predstavlja.
Najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je približno četrtina prebivalcev že vsaj enkrat posegla po prepovedanih substancah.

Ob tem statistike razkrivajo tudi trende med mladimi, stanje v zaporih ter število zastrupitev in smrti, povezanih z drogami.

Poročilo za zadnja leta ponuja celovit vpogled v razširjenost uporabe, zdravstvene posledice in odziv države na problematiko, ki ostaja pomemben javnozdravstveni izziv. Podatki prihajajo iz več raziskav, ki jih izvajajo različne institucije, rezultati pa kažejo na precejšnje razlike med starostnimi skupinami in vrstami drog.

Uporaba prepovedanih drog med prebivalci
Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah za leto 2023 je pokazala, da je 22,4 odstotka prebivalcev Slovenije, starih med 15 in 64 let, že kdaj v življenju uporabilo katero izmed prepovedanih drog. To pomeni okoli 294.400 posameznikov.

Najpogosteje uporabljena prepovedana droga ostaja konoplja, ki jo je že poskusilo 22 odstotkov vprašanih. S precejšnjim razmikom sledita ekstazi s 3,3 odstotka ter kokain in amfetamin, ki sta prav tako med pogosteje omenjenimi snovmi.

Sočasna uporaba več drog
Raziskava NIJZ je razkrila tudi, da je 8,8 odstotka prebivalcev že kdaj ob eni priložnosti uporabilo več različnih drog hkrati. Najpogostejša kombinacija ostaja alkohol skupaj s konopljo.

Pogoste so bile tudi kombinacije alkohola z dvema stimulativnima drogama, kar predstavlja dodatno tveganje za zdravje. Primerjava z letom 2012 kaže, da se je razširjenost uporabe drog povečala v skoraj vseh starostnih skupinah, izjema so le mlajši med 15. in 24. letom.

Vir: Pixabay

Mladi in konoplja: manj uporabe, več zavedanja
Evropska raziskava ESPAD, izvedena med 15- in 16-letniki, je pokazala upad vseživljenjske rabe konoplje. Leta 2019 jo je poskusilo 23,2 odstotka mladih, leta 2024 pa 18,3 odstotka.

Kljub temu Slovenija ostaja nad povprečjem sodelujočih držav, kjer znaša povprečje 12 odstotkov. V zadnjih 30 dneh pred raziskavo je konopljo uporabilo 8,6 odstotka dijakov, kar Slovenijo uvršča tik za Lihtenštajn.

Dostopnost in zaznano tveganje
Zanimiv je tudi podatek, da vse več mladih uporabo konoplje ocenjuje kot zelo tvegano. Leta 2024 je takšno mnenje izrazilo 56,6 odstotka dijakov, kar je precej več kot leta 2019.

Hkrati se je zmanjšalo zaznavanje dostopnosti konoplje, saj je 41 odstotkov anketiranih ocenilo, da je precej ali zelo lahko dostopna. To kaže na spremembe v percepciji in odnosu mladih do drog.

Nove psihoaktivne snovi in odrasli uporabniki
Raziskava Fakultete za farmacijo je pokazala, da je 7,4 odstotka anketirancev že vsaj enkrat uporabilo kanabinoide iz skupine novih psihoaktivnih snovi. Gre za snovi, ki pogosto predstavljajo dodatno tveganje zaradi nepredvidljivih učinkov.

Evropska spletna anketa o uporabi drog je razkrila, da je med odraslimi uporabniki v zadnjem letu najpogostejša konoplja, sledil pa je kokain. Raba drog je bila izrazitejša med moškimi.

Sledi drog v odpadnih vodah
Analize odpadnih vod v občinah Domžale-Kamnik, Velenje in Kranj kažejo, da je uporaba večine drog v zadnjih letih stabilna. Izstopa predvsem porast ravni kokaina.

Med uporabniki programov zmanjševanja škode ostajata najpogostejši drogi konoplja in kokain, medtem ko uporaba heroina in novih psihoaktivnih snovi nekoliko upada.

Zdravstvene posledice in smrtni primeri
V letu 2024 so na UKC Ljubljana zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami obravnavali 227 oseb. Najpogostejši vzrok zastrupitev ostajata kokain in konoplja.

Po podatkih NIJZ je bilo v istem letu zabeleženih 87 smrti zaradi neposrednega delovanja drog. Med umrlimi je bilo 70 moških in 17 žensk, največ v starostni skupini od 29 do 45 let.

Preventiva in stroški države
Preventivne dejavnosti v letu 2025 so bile močno povezane z duševnim zdravjem, saj se zloraba drog pogosto prepleta z anksioznostjo, depresijo in socialno izključenostjo.

Skupni stroški, povezani z obravnavo problematike drog, so po ocenah NIJZ v letu 2024 znašali približno 21,7 milijona evrov.

O nas

Pišite nam na spodnji e-mail, če imate zanimive ideje, vsebine ali druge predloge:

e-pošta: info@lepdan.si
Telefon: 041 991 192

Prijava na novice

Naročite se na naše novice, da boste takoj prejemali naše najnovejše članke!

©2025 Lepdan.si | Vse pravice pridržane

Pregled zasebnosti

To spletno mesto uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje vas, ko se vrnete na naše spletno mesto, in pomoč naši ekipi pri razumevanju, kateri deli spletnega mesta se vam zdijo najbolj zanimivi in ​​uporabni.