Ljubezen, ki se je razvila daleč od blišča in naslovnic, je pogosto tista, ki ima najtrdnejše temelje.
Prav takšna je zgodba Špele Ravnik in Domna Prevca – zgodba, ki se ni začela v ciljni areni, temveč v gimnazijski klopi.
Danes, pet let pozneje, stojita drug ob drugem kot usklajen in povezan par, ki kljub različnim svetovom uspešno prepleta zasebno in poklicno življenje.
Špela Ravnik, po poklicu učiteljica četrtega razreda, je od nekdaj gojila posebno naklonjenost do smučarskih skokov. Staršem je hvaležna, da so jo že kot deklico vozili v Planico in ji omogočili, da je tekme spremljala tudi doma pred televizijo. Tako je že zelo zgodaj spoznala tekmovalce, prizorišča in pravila tega športa, kar ji je pozneje omogočilo tudi sproščene pogovore s sošolcem Domnom Prevcem.
Njuno prijateljstvo je sčasoma preraslo v ljubezen, ki danes traja že pet let. Kljub natrpanim urnikom oba pravita, da znata najti ravnotežje, Špela pa se z nasmehom pohvali, da je v jahanju – svojem velikem hobiju – celo boljša od Domna.
Pozitivna energija, ki hitro navduši
Pogovor s Špelo deluje lahkoten in topel. Je odprta, živahna in vedno pripravljena na nove izzive. Njena pozitivna naravnanost in nalezljiva energija sta očitno osvojili tudi slovenskega skakalnega asa.
Odraščala je v Dupljah pri Naklem, kjer je uživala v brezskrbnem otroštvu. Veliko časa je preživela s starejšo sestro, ki ji je pogosto sledila pri njenih podvigih. Čeprav sta si bili kot deklici včasih tudi v laseh, danes ohranjata zelo tesen in povezan odnos.
Že zgodaj je čutila, da jo vleče v pedagoški poklic. Kot otrok je “poučevala” punčke in igrače, zanimali pa so jo različni šolski predmeti – od slovenščine do naravoslovja. Ob tem je rada igrala tudi hotel, kar kaže na njeno radovednost in veselje do dela z ljudmi.
Od gimnazije do učilnice
Gimnazija Franceta Prešerna v Kranju je bila zanjo naravna izbira. Gimnazijska leta opisuje kot obdobje učenja, prijateljstev in nepozabnih spominov. Po maturi jo je pot vodila na Pedagoško fakulteto v Ljubljani, kjer se je z veseljem podala v prakso.
Praktično delo je opravljala na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici, kjer je s svojim pristopom hitro navdušila tako učence kot sodelavce. Po diplomi so ji ponudili zaposlitev, ki jo je z veseljem sprejela.
Danes že drugo leto poučuje četrti razred in pravi, da ji noben dan ni enak prejšnjemu. Otroci so radovedni, živahni in odprti, kar ji daje dodatno motivacijo. Veseli jo, da ji učenci zaupajo in da se poleg učne snovi z njimi pogovarja tudi o vsakdanjih stvareh.
Podpora s tribun in iz učilnice
Čeprav je mlada, z avtoriteto v razredu nima težav. Dobro sodeluje tudi s starši, dragoceni pa so ji nasveti starejše, 90-letne nekdanje učiteljice, ki ji je predala bogate izkušnje dela z otroki. Tudi sama si želi nekoč biti učiteljica, ki bo znanje in spomine prenašala na mlajše generacije.
Njeni učenci vedo, da je Domenova izbranka, in jo včasih presenetijo s slovenskimi zastavicami ali radovednimi vprašanji. Špela pred njimi ne skriva, kadar se odpravi na tekme v tujino, kjer Domna podpira s tribun.
Kako sta se pravzaprav zaljubila, kaj Špelo pri Domnu najbolj navdušuje in kako usklajujeta zasebnost z javno pozornostjo, pa razkrivata v reviji Jana, št. 2, ki je izšla 13. januarja 2026 in je na voljo tudi v spletni trafiki.
