38-letni Shakir Mahmoud Shakir, priseljenec iz Iraka, je bil na sodišču v Stockholmu obsojen na štiri leta zaporne kazni. Poleg tega mora žrtvi izplačati 20 tisoč evrov odškodnine.
Obsodba je sledila dejanju, ki je v švedski javnosti sprožilo val ogorčenja in vprašanja o delovanju pravosodnega sistema.
Kljub resnosti kaznivega dejanja sodišče ni sledilo predlogu tožilstva, da bi bil moški po prestani kazni izgnan iz države. Prav ta odločitev je med številnimi sprožila največ nejevolje.
Zloraba zaupanja v domačem okolju
Obsojeni je bil zaposlen kot socialni delavec oziroma negovalec. Oktobra letos je obiskal stoletno žensko na njenem domu, kjer naj bi ji nudil pomoč zaradi bolečin v prsih. Med masažo jo je s prsti spolno zlorabil, pri čemer se žrtev ni mogla ubraniti.
»Prosila sem ga, naj neha, a mi ni uspelo. Bil je veliko močnejši od mene,« je povedala policiji. Sodišče je v sodbi poudarilo, da je šlo za hudo zlorabo zaupanja, saj je bil storilec v položaju, ki bi moral zagotavljati varnost in pomoč.
Sodišče zavrnilo hujšo kvalifikacijo dejanja
Kljub temu sodišče ni sprejelo kvalifikacije hujšega kaznivega dejanja. Po mnenju sodnikov namreč ob dejanju ni bilo neposrednih groženj ali fizičnega nasilja. Ta odločitev je dodatno razburila del javnosti, ki meni, da bi moral biti primer obravnavan strožje.
Obsojeni je krivdo ves čas zanikal. Trdil je, da mu je ženska ob odhodu celo izrazila hvaležnost. »Vedno delujem z najboljšimi nameni. Z gospo sočustvujem,« je dejal med postopkom.
Vir: Pixabay
Oproščen obtožb v drugem primeru
38-letniku so hkrati sodili tudi zaradi domnevnega napada na 94-letno žensko, prav tako na njenem domu. V tem primeru ga je sodišče oprostilo, saj po oceni ni bilo dovolj dokazov, ki bi potrjevali krivdo.
Tožilstvo je ob izreku kazni predlagalo tudi izgon v Irak kot stransko kazen, vendar je sodišče predlog zavrnilo. Tako bo moški po prestani zaporni kazni ostal na Švedskem.
Močne vezi s Švedsko pretehtale odločitev
Po navedbah medijev, ki se sklicujejo na sodne dokumente, naj bi imel obsojeni močne osebne in družinske vezi s Švedsko. V državi živi že 22 let, tekoče govori švedsko in ima šestletno hčer, ki je švedska državljanka.
Na Švedsko je prišel leta 2003 kot najstnik. Ima stalno dovoljenje za bivanje, nikoli pa ni zaprosil za švedsko državljanstvo niti za azil.
Kljub temu je sodišče presodilo, da bi bil izgon nesorazmeren ukrep glede na okoliščine primera.
