Primer Aleša Šutar in val dvomov o resničnem storilcu
Priče trdijo, da policija preganja napačnega moškega, medtem ko pravi napadalec ostaja na prostosti.
Konec oktobra je Aleš Šutar po udarcu pred lokalom Patriot umrl v bolnišnici, a odgovornost za smrt ostaja nejasna.
Čeprav je Sabrijan Jurkovič v priporu od trenutka aretacije, se je kmalu po dogodku pojavilo vrsto pričevanj, ki kažejo na drugo osebo.
Po poročanju Dnevnika vsaj pet prič vztraja, da udarca ni izvedel Jurkovič, temveč moški z inicialkama S. Š.
Med sodno preiskavo sta pričali tudi dve srednješolki ter nekdanji varnostnik, ki naj bi jasno razločili med obema moškima. Policija kljub temu zavrača dvome in poudarja, da je imel pripor pravno podlago. Sodišče je odločitev o priporu najprej sprejelo in nato še podaljšalo.
Različni opisi videza sprožili dvome
Priče opisujejo, da je šlo za en sam udarec, po katerem je Šutar padel, skupina pa je zbežala s kraja. Jurkovič naj bi ostal tam, kar dodatno vznemirja tiste, ki dvomijo v njegovo krivdo.
Nekdanji varnostnik, ki je bil med preiskavo zaslišan, je povedal, da je tiste noči videl varnostnika, ki se je menil s Šutarjem, ob njiju pa skupino Romov. Po njegovih besedah je udarec izvedel S. Š., ki je bil povsem obrit in je imel tetovažo. Jurkovič pa naj bi bil takrat bradati in temnejše polti.
Po istih navedbah si osumljeni sploh nista podobna, zato mnogi ne razumejo, zakaj se policija še vedno drži prvotne odločitve. Več prič je potrdilo, da je bil S. Š. tisti, ki je bil tisto noč problematičen, se v lokalu neprimerno obnašal in tvegal prepir, ki se je končal tragično.
Odgovornost ostaja odprta, organi pregona pa ne popuščajo
S. Š., ki je tik pred dogodkom prišel iz prevzgojnega doma, zanika vpletenost. Kljub večkrat izpostavljenim pričevanjem tožilstvo ostaja pri trditvi, da je povzročitelj hude poškodbe s smrtnim izidom še vedno Jurkovič.
Po nekaterih virih naj tožilstvo zavračalo namige kot neprepričljive, saj naj bi že sodišče presodilo, da obstaja dovolj podlage za sum zoper Jurkoviča. Vendar se vprašanja o pravi identiteti napadalca znova pojavljajo, saj razlike v videzu obeh moških niso zanemarljive.
Nekateri pravniki opozarjajo, da bodo morala nadaljnja zaslišanja in dodatna dokazila pokazati, ali policija sledi napačni sledi, ali pa so priče v zmedi. V središču pozornosti je tudi dejstvo, da naj prava oseba – S. Š. – sploh ne bi bila prijeta.
