Ocenjeni socialni prejemki družin sprožili burne odzive
Objava izračuna socialnih transferjev, ki naj bi jih prejemali brezposelni starši brez premoženja, je ponovno razburkala razpravo o učinkovitosti socialne politike v občinah, kjer živijo romske skupnosti. Ljudska iniciativa Šentjernej je predstavila primer desetčlanske družine, ki naj bi po njihovih podatkih prejela kar 6873 evrov mesečne pomoči.
Župani enajstih občin z večjimi romskimi naselji so že leta 2023 pripravili obsežen paket predlogov za spremembe petih zakonov, ki urejajo socialne in varnostne politike. Predlogi so bili poslani v državni zbor, vendar niso dočakali podpore nobene poslanske skupine.
Prepričanje, da bodo zakonodajne spremembe vsaj obravnavane, se je izkazalo za neutemeljeno. Šele tragična smrt Novomeščana Aleša Šutarja je sprožila odločnejšo reakcijo države.
Predlagani ukrepi po Šutarjevem zakonu
Vlada je po dogodku napovedala zaostritev več sistemov, med drugim pooblastil policije, možnosti izvajanja racij in nadzora na varnostno tveganih območjih. Spremenjena bi bila tudi kaznovalna politika, omogočeno bi bilo hitrejše zaseganje premoženja nepojasnjenega izvora, posegalo pa bi se tudi v področje sociale.
Po predlogu bi lahko potekale izvršbe tudi na socialne pomoči, mladoletne matere ne bi več prejemale otroškega dodatka, omejitve pa bi veljale tudi za povratnike, obsojene zaradi kaznivih dejanj ali prekrškov.
Na julijskem protestnem shodu je predstavnik iniciative Domen Matjaž opozoril na neskladja med višino prejemkov in dejanskimi življenjskimi razmerami otrok. Spraševal se je, kako je mogoče, da kljub visokim socialnim podporam nekateri otroci živijo v zanemarjenih, neurejenih in nehigienskih razmerah.
Opozarjal je tudi na razlike med družinami z enakim številom otrok, a povsem različnim življenjskim standardom ter nepojasnjeno drago lastnino posameznikov, ki naj bi bili dolgotrajno nezaposleni.
Vir: Pixabay
Vprašanje nadzora nad porabo socialnih sredstev
Po njegovi oceni nihče ne preverja, ali socialni denar dejansko doseže otroke ali pa ga nekdo »prestreže« še pred tem. Omenil je tudi možnost neformalnih posojil z visokimi obrestmi znotraj skupnosti. Po njegovih besedah bi »ob urejenem sistemu« takšnih odstopanj ne bilo.
Objava izračuna socialnih prejemkov za leto 2025 je včeraj ponovno razvnela razpravo. Član iniciative Matjaž Strojin pojasnjuje, da dvomi v učinkovitost napovedanih ukrepov, saj ne rešujejo strukturnih težav na terenu.
Predlog sprememb po vzoru Švedske
Strojin kot enega izmed možnih pristopov navaja švedski model, kjer otroški dodatki po tretjem otroku naraščajo minimalno. Po njegovih besedah bi to preprečilo pretirane finančne spodbude za večje število rojstev, hkrati pa bi zmanjšalo možnosti za zlorabe.
Opozarja tudi na pogoste prakse, ko starša nista poročena in živita ločeno, uradno pa se predstavljata kot enostarševska družina, kar omogoča višje socialne prejemke. Takšne primere, poudarja, najdemo v različnih okoljih, ne zgolj v romskih naseljih.
Izazivi znotraj skupnosti in vprašanje motivacije
Po njegovih opažanjih del romskih družin socialno pomoč porabi že pred koncem meseca, zaradi česar se zatekajo k posojanju denarja. S tem postanejo odvisni od finančno močnejših posameznikov, ki živijo v bistveno bolj razkošnih razmerah.
Ne ve, kako bo vlada uspela vzpostaviti motivacijo za izobraževanje in vključevanje v delo, če se sistemske težave ne bodo reševale celostno, skupaj s socialnimi, vzgojnimi in varnostnimi ukrepi.
