Moja 70-letna mama je porabila svoje prihranke za drago obleko — razlog me je močno presenetil.
Moja mama ima 70 let in nenadoma je kupila obleko za 1800 dolarjev. Bila sem v šoku, dokler nisem izvedela pravi razlog.
Nepričakovano razkritje ob kuhanju
Stala sem ob štedilniku in mešala juho, ko je mama mimogrede rekla:
— Kupila sem si novo obleko.
— O, super! — sem odgovorila avtomatsko. — V supermarketu?
— Ne. V butiku. Za 1800 dolarjev.
Žlica se mi je ustavila v roki. Počasi sem se obrnila.
— Koliko?! — sem komaj izdavila. — Nisi se preslišala — je mirno odgovorila. — O tej obleki sanjam že dolgo.
Vprašanja brez odgovorov
Moja mama ima 70 let. Je v pokoju, živi sama in skoraj nikoli ne hodi na zabave. Običajno nosi preprosta oblačila — udobne puloverje in urejene hlače.
Zdaj pa — obleka oblikovalca za skoraj dve tisoč dolarjev?
Ostala sem brez besed. Ne zato, ker si tega ne bi smela privoščiti — seveda si lahko.
A moj sin, njen vnuk, se ravno pripravlja na študij. Cela družina varčuje vsak cent. In ona kupi obleko iz mesečnih prihrankov?
Nisem naredila drame. Dokončala sem s kuhanjem in se z težkim srcem vrnila domov.
Resnica ob skodelici čaja
Nekaj dni kasneje nisem več zdržala. Sedeli sva ob čaju v njeni kuhinji.
— Mama… ne razumem. Vedno si varčevala za vnuke, za nas. Zdaj pa takšna draga obleka?
Položila je skodelico in me blago pogledala.
— Veš, ko sem bila stara 32 let, sem v izložbi zagledala čudovito modro obleko z gumbi na hrbtu. Stala je polovico moje plače. Stala sem tam, očarana, in takrat si ti zajokala v vozičku. Pogledala sem te… in odšla. Takrat ste potrebovali zimske čevlje. Izbrala sem vas.
Lekcija o sanjah in življenju
Ostala sem brez besed. Grlo se mi je stisnilo.
— In tako je bilo večkrat — je dodala. — Ne pritožujem se. Delala sem to iz ljubezni.
A nekega dne sem spoznala: če bom še naprej odlagala svoje sanje “za kasneje”, jih morda nikoli ne bom uresničila. Imam 70 let. Šla sem in si kupila obleko iz sanj. Spomnila me je na tisto izložbo. Še vedno sem ženska. In to sem želela začutiti — vsaj enkrat.
Povesila sem pogled. Bila sem nepravična. A mama je dodala še nekaj — tiho, skoraj mimogrede.
Srce matere in ženske
— Še vedno varčujem za vnuka. Odprla sem mu varčevalni sklad. Varčujem že tri leta.
Ampak želela sem, da veš: nisem samo babica. Sem tudi ženska.
Pokimala sem s solzami v očeh.
— Oprosti… nisem razmišljala o tem. — Ni se ti treba opravičevati, je rekla.
— Samo zapomni si: ljubezen ni le dajanje, temveč tudi razumevanje. Vsi imamo sanje. Tudi babice.
Sreča v majhnih stvareh
Naslednji dan sva skupaj odšli ven — ne v butik, temveč v kavarno. Mama je prišla v tisti obleki.
Izgledala je čudovito. Lahkotno, svobodno in srečno. In takrat sem razumela: sreča je prav tako darilo družini.
