Uveljavljena znanstvenica priznala, da Bog obstaja, in trdi, da ima tudi dokaze
Ali lahko znanost človeka pripelje do Boga?
Po besedah priznane profesorice teoretične fizike z nemške univerze v Darmstadtu, Barbare Drossel, je odgovor – da.
Povezava med znanostjo in vero
Barbara verjame, da za nastankom vesolja in zakonov, ki ga urejajo, stoji Stvarnik. »Stara sem bila komaj trinajst let, ko sem se odločila, da bom postala znanstvenica,« se spominja.
Preučevala je Einsteinovo teorijo relativnosti in oboževala znanstveno fantastiko. Njena vzornica je bila profesorica matematike in fizike.
Od nekdaj sem čutila, da je raziskovanje narave in razumevanje njenih skrivnosti globoko izpolnjujoče,« pravi Barbara.
Zakoni narave in meje znanosti
Drossel poudarja, da zakoni narave obstajajo od samega začetka vesolja. Vendar opozarja, da zakoni fizike niso sami po sebi naravni zakoni – so le človeške približke resničnosti.
»Na primer, Newtonovi zakoni delujejo v vsakdanjih razmerah, vendar ne veljajo v kvantnem svetu,« pojasnjuje. Zato je pomembno razlikovati med znanstvenimi sklepi in filozofskimi razlagami.
Ko nekdo trdi, da znanost dokazuje, da Boga ni, to ni znanstveni sklep, temveč filozofska trditev,« dodaja Drosselova.
Skrivnost obstoja vesolja
Znanstvena skupnost meni, da je vesolje nastalo z velikim pokom pred 13 milijardami let. Barbara pa verjame, da ga je skupaj z zakoni narave ustvaril Bog.
»Znanstveniki so pokazali, da je za nastanek življenja treba izpolniti številne natančne pogoje,« razlaga. »Ali ni logično sklepati, da obstaja Nekdo, ki jih je določil?« se sprašuje.
Če Bog ne obstaja, potem so zakoni narave najvišja sila – a ostaja vprašanje, zakaj ti zakoni sploh obstajajo.
Foto: Društvene mreže
Trije dokazi o Stvarniku
Drossel navaja tri temeljna vprašanja, ki po njenem kažejo na obstoj Boga. Prvo: zakaj sploh obstajajo zakoni narave?
Če obstajajo pravila, po katerih vesolje deluje, je logično sklepati, da jih je nekdo postavil. Drugo: zakaj naš razum zmore te zakone razumeti?
To kaže, da je Bog želel, da jih spoznamo, in da razum ni naključje, ampak del načrta.
Znanost in vera nista sovražnici
Barbara kritizira Hawkingovo »teorijo vsega« kot preveč poenostavljeno, saj sile, kot je gravitacija, ne bi obstajale brez zakonov, ki jih omogočajo. Hkrati poudarja, da v veri in evoluciji ne vidi nasprotja.
»Teorija evolucije Boga ne izključuje,« pravi. »Le opisuje, kako se je življenje spreminjalo, ne pa, zakaj sploh obstaja.«
Znanost nas ne oddaljuje od vere – nasprotno, vodi nas k njenim globljim vprašanjem.
Ko razum doseže svoje meje
Barbara Drossel nas spominja, da znanost in vera lahko hodita z roko v roki. Bolj ko raziskujemo zapletenost vesolja in pogoje za življenje, jasneje postaja, da za vsem stoji višji red.
Ko človeški razum doseže svoje meje, mnogi prepoznajo prisotnost Boga. In prav tam, kjer znanost utihne, se začne vera.
Morda je to kraj, kjer se resnično srečata človek in Stvarnik.
