Louisiana je postala prva ameriška zvezna država, ki je z zakonom omogočila sodnikom, da izrečejo kazen kirurške kastracije osebam, obsojenim za najhujše spolne zločine nad otroki, mlajšimi od 13 let.
Ta zgodovinska odločitev je sprožila burne odzive po vsej ZDA in odprla razprave o mejah pravosodnega sistema.
Sprejetje zakona in vsebina
Novi zakon, znan kot Act 651, je začel veljati 1. avgusta 2024. Po njegovih določbah lahko sodnik odredi kirurško kastracijo storilcem, ki ponavljajo kaznivo dejanje, vendar šele po medicinski oceni izvedljivosti posega.
Do zdaj je več zveznih držav dovoljevalo kemično kastracijo, ki je začasna in reverzibilna hormonska terapija, a Louisiana je prva uzakonila trajni kirurški poseg. To je korak, ki ga mnogi vidijo kot prelomen.
Podporniki in njihove utemeljitve
Zagovorniki ukrepa trdijo, da ta prinaša dodatno raven zaščite otrok. Verjamejo, da deluje kot močan odvračilni dejavnik za potencialne storilce.
„To je edini način, da zagotovimo, da najnevarnejši plenilci nikoli več ne bodo škodovali našim otrokom,“ so poudarili nekateri poslanci. Njihovo stališče je prejelo veliko podpore med starši in skupnostmi.
Ostro nasprotovanje in pomisleki
Na drugi strani pa številni pravni strokovnjaki in organizacije za človekove pravice opozarjajo na kršenje pravic. Mnogi zdravniki dodajajo, da gre za potencialno neustavno kazen.
Kritiki zakon označujejo kot „okruten in nenavaden“ ter svarijo, da bi ga lahko izpodbijali na ameriškem vrhovnem sodišču. Spor glede njegove zakonitosti se bo verjetno še zaostril.

Vir: Instagram
Prvi primeri uporabe zakona
Mediji poročajo, da je v Louisiani obsojenec v okviru dogovora s tožilstvom pristal na kirurško in kemično kastracijo. To potrjuje, da ukrep ni ostal le mrtva črka na papirju.
Ta kontroverzni zakon bo zagotovo zaznamoval ameriško pravno in politično sceno. Obenem bo sprožil nadaljnje razprave o meji med zaščito družbe in zaščito človekovih pravic.



