Neki bogataš je mamo pustil v domu za starejše. Imel je ogromno hišo, ampak zanjo ni imel časa.
Njej je bilo bolje v domu kot doma.
Sin je občasno obiskoval mamo. Nekega dne so ga iz doma poklicali, naj takoj pride, ker se je stanje njegove mame poslabšalo.
Prišel je in našel mamo še živo. Še je lahko govorila. Vprašal je mamo: “Ali kaj želiš, mama?”
Ona je rekla: “Ja, sin.
Želim, da v teh sobah namestiš klimatske naprave in da prenoviš kuhinjo. Sin presenečeno vpraša: “Ampak, mama, zakaj mi tega nisi prej rekla? Zakaj zdaj to želiš?”
Mama pravi: “Sin moj, jaz sem se navadila na to vročino v sobah, pa tudi na hrano in lakoto.
Ampak, dragi sin, to prosim za tebe.
Ko te bodo tvoji sinovi pustili tukaj, da boš imel boljše pogoje!”
