Ganljiva izpoved o izgubi, zavrnitvi in moči babičine ljubezni.
Otroštvo brez mame
Svoje mame se ne spomnim, saj je umrla v prometni nesreči, ko sem imel komaj tri leta. Oče je preživel, ona pa ne, čeprav bi bilo veliko bolje, da bi bilo obratno.
Nekaj mesecev kasneje se je oče poročil z drugo žensko in mene pustil pri babici po mamini strani. Njegova nova žena ni želela, da živim z njima.
Odraščal sem pri babici, oče me nikoli ni prišel obiskat. Niti vprašal ni, kako sem.
Z novo ženo je dobil otroke, ki so mu pomenili vse, jaz pa sem bil nihče in nič.
Babičina ljubezen in žrtve
Pred nekaj dnevi sem končal fakulteto. To sem zmogel samo zaradi moje babice, ki je zame dajala tudi zadnji evro.
Včeraj pa, ne boste verjeli, me je moj oče dodal na Facebooku. Ravno ko sem diplomiral, se me je spomnil in si me zaželel med prijatelji.
Ne morem verjeti, kako slab človek je.
Po vsem, kar mi je naredil v življenju, zdaj verjetno misli, da ima lahko od mene kakšno korist.
Zato se želi približati. Včasih sovražim sebe, ker sem potomec takega človeka.
Seveda ga nisem sprejel za prijatelja in tega niti malo ne obžalujem.
