V neki vasi sta živela mož in žena, mož je delal na njivi, žena pa doma.
Mož je vsako jutro takoj ob zori zapregel vole in odšel orat, žena pa je ostala doma in mu vedno nosila kosilo.
Mož pa je bil vedno užaljen, misleč, da žena nič ne dela, temveč le lenari doma.
Nazadnje je rekel ženi:
»Ti, ženska, ležiš doma in ješ, ne da bi kaj delala. Jaz bi vaše žensko delo opravil v eni uri.«
»Mi, ubogi moški, se ves dan pražimo na soncu.« Žena se je na to začela smejati.
Zamenjava vlog
»Tiho bodi, saj naš posel je stokrat težji kot vaš, vi pa ga nikoli ne bi mogli opraviti.«
A mož ji ni pustil do besede in je vztrajal, da moški delajo več.
Takrat mu je rekla:
»Dobro, jutri bom jaz peljala vole in šla orat, ti pa boš opravljal moje delo.«
Mož je to komaj dočakal in dogovorila sta se, da začneta ob zori.
Naslednje jutro je žena vzela vole, nato pa pričela dajati možu navodila:
»Ti ostaneš doma in dobro pazi, kaj vse moraš postoriti. Pazi na piščance, pomolzi krave, speci kruh, pripravi kosilo in mi ga prinesi na njivo.«
Navodila in strah pred strupom
Žena je že odšla z voli, ko se je spomnila še nečesa in se vrnila: »Na podstrešju je vrč s strupom – pazi, da ga ne poješ, ker boš umrl.« »Naj te ne skrbi, vse bom zlahka opravil,« je rekel mož, »ti pa dobro orji.«
Žena je šla na njivo, mož pa je ostal doma. Takoj ko je žena odšla, je mož začel z delom. Najprej je pometel hišo in zakuril ogenj. Nato je zagledal kokoš z mladiči in se spomnil, da jih mora paziti.
Kaos v gospodinjstvu
Domislil se je, da jih bo z vrvico zavezal za noge kokoši, da jih kaj ne odnese. Zatem je pomolzel krave in šel mesit kruh.
Ko je presejal moko, se je spomnil, da mora premešati mleko. Ker ni imel časa, si je na hrbet zavezal čebriček, da se mleko meša samo.
Tako je hkrati mešal mleko in delal testo. Ko je odnesel kruh do ognjišča, se je nagnil, da razgrne ogenj in mleko se mu je zlilo po glavi.
Zalilo je še ogenj in ga pogasilo. Mož je bil besen, šel je pred hišo pogledat piščance.
Piščanci, mleko, živci – vse izgubljeno
V tistem trenutku je priletela ujeda, zgrabila kokoš in ker so bili piščanci zvezani nanjo, je odnesla še njih. Mož se je še bolj razjezil in odšel v hlev pogledat krave.
Tam je opazil, da telički sesajo, ker ni zaprl vrat. Popili so vse mleko.
Zdaj se mu je vse uprlo in začel se je tolči po glavi.
Utrujen od vsega
»Če sem toliko škode naredil, grem na podstrešje, da se zastrupim.« Tako je tudi naredil.
Ko je prišel na podstrešje, je našel vrč sedel in začel jesti. Ko je nekajkrat zajel, je čakal, da umre.
Medtem je prišel čas kosila in žena je pripeljala vole. Ko je vstopila v hišo, je zagledala surov kruh in polito mleko.
Vrnitev in razkritje
Šla je v hlev. Telice so popile vse, krave so bile lačne in brez vode. Potem je ugotovila, da ni kokoši in piščancev.
Poklicala je moža, a ta se ni oglasil. Spomnila se je podstrešja in stekla gor.
Zagledala ga je, kako je jedel med in zavpila:
»Kaj delaš?! Če si pogumen, zakaj delaš toliko škode?«
Modra ženska lekcija
Mož se je obrnil ter odgovoril: »Daj mir, žena! Toliko škode sem naredil, da si zaslužim umreti.« »Splezal sem gor, da se zastrupim.«
»Pa kako se boš z medom zastrupil? To sem hranila za zdravilo!« »Zdaj pa le pojdi, moj junak – orji, koplji, sekaj drva in se ne vtikaj v ženske posle, saj te za to Bog ni ustvaril.«
Ko je to slišal, je komaj čakal. Pograbil je vole in šel brez kosila nazaj orat. Od takrat naprej ni več govoril, da so ženska dela lahka. Vedno je trdil, da so ženska opravila še težja od moških.
