Avtizem je bil dolgo napačno razumljen, zanemarjen in stigmatiziran.
Danes pa število otrok z diagnozo iz avtističnega spektra raste tako hitro, da se mnogi sprašujejo, ali gre za pravo epidemijo ali pa smo končno izboljšali prepoznavanje in razumevanje te kompleksne nevrološke različnosti?
Šokantna statistika
Pred približno tridesetimi leti je veljalo, da je avtizem redek pojav. Takrat so ga diagnosticirali pri približno 1 od 1.000 otrok.
Danes pa v nekaterih državah že 1 od 31 otrok prejme diagnozo avtističnega spektra. Ob takem porastu raste tudi skrb javnosti.
Kaj se pravzaprav dogaja?
Ali gre za več primerov motenj ali le za boljše razumevanje in presejanje? Strokovnjaki poudarjajo, da ni enostavnega odgovora.
Ključne spremembe so večja ozaveščenost, boljša izobraženost medicinskega in pedagoškega osebja ter razširjeni diagnostični kriteriji.
Hitrejše reakcije pri sumljivih znakih
Avtizem se danes prepoznava že pri dojenčkih, tudi pri 12 mesecih, starši in pediatri pa vedno hitreje reagirajo ob sumljivih znakih.
Kaj je avtizem?
Avtizem ni bolezen, kazen ali “zunanji problem”. Gre za prirojeno nevrološko stanje, ki vpliva na način komunikacije, dojemanja sveta in interpretacije socialnih interakcij.
Zato govorimo o “avtističnem spektru”, saj je vsak posameznik drugačen. Nekateri imajo blage izzive in izjemne sposobnosti, drugi pa se soočajo z izrazitejšimi komunikacijskimi in razvojnimi ovirami.
Avtizma ne povzročajo cepiva, slabo starševstvo, prehrana ali ekranizacija, kar so pretekla raziskovanja že zavrnila.
Vzroki in dejavniki tveganja
Strokovnjaki menijo, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih vplivov. Primeri kazalcev so višja starost staršev, okužbe v nosečnosti, zapleti ob porodu, prezgodnji porod in izpostavljenost določenim zdravilom.
