Ko izgovor ponavljaš predolgo, ta preprosto izzveni.
Nekega dne, ko se je mož vrnil iz službe in legel, da bi se spočil, mu je žena rekla:
“Kaj praviš, da bi danes kam šla?”
Odvrnil je: “Sinoči nisem dovolj spal, pusti me, rad bi zadremal.”
Žena si je mislila: “Ni pomembno, zagotovo je utrujen,” in ga pustila, da spi. Naslednji dan, ko se je mož znova vrnil iz službe in legel, ga je žena ponovno vprašala:
“Zakaj pa danes ne bi šla skupaj ven, zdi se mi, da je prijeten dan za sprehod.”
Mož je ostro odgovoril: “Nisem razpoložen, pusti me pri miru.”
Žena ga je pustila, da zadrema in pomislila: “Verjetno mu je nekaj pokvarilo dan v službi.” Tako se je mož obnašal ves teden, žena pa je vsak dan znova našla izgovore zanj.
Dokler nekega dne ni prišel domov in žene ni bilo doma. Bil je presenečen, a si je mislil, da se bo vsak hip pojavila. Kasneje njeni odsotnosti ni več posvečal posebne pozornosti.
Pismo, ki ga ni pričakoval
Naslednje jutro, ko se je zbudil in je še vedno ni bilo, je začel iskati po hiši in našel pismo. Pismo, ki mu ga je pustila žena!
“Dragi moj, izsušila se je reka opravičil, ki je vsak dan tekla in tudi moja oaza potrpljenja. Pretekli teden je bil teden, v katerem sem se rodila.
Prav v tem tednu sem te želela narediti najsrečnejšega človeka na svetu. Toda ti si poskrbel, da sem si želela, da se sploh ne bi rodila.
Ugasnil si sveče ljubezni in prerezal si srečo, ki sem jo čutila.
Ubil si srce, ki sem ti ga želela podariti.
Zato ti želim srečo v prihodnosti, vendar brez mene.
Tvoja žena.”
Zrcalo lastnih besed
Z naglim korakom je odšel do ženinih staršev in prosil, da bi govoril z njo. A ona je odvrnila: “Nisem razpoložena, pusti me in pojdi.”
Mož je opazil, da mu žena ponavlja njegove lastne besede, zato je molčal.
Nato mu je rekla:
“Če ne znaš negovati rože, je raje sploh ne trgaj. Če jo utrgaš, nato pa prenehaš skrbeti zanjo, bo ovenela in umrla.
Jaz sem bila ta roža, ki si jo ti utrgal in potem ovenela, ker sem si prizadevala, da te osrečim.
Neguj svojo rožo, preden dokončno oveni.” Človek ne spozna vrednosti nekoga, dokler ga ne izgubi.
Naj bo to soproga, prijatelj, sin ali brat.
