V svetu, ki pogosto sodi po videzu, tetovažah ali preteklosti, podoba te ženske v cerkveni klopi postavlja globoko vprašanje: Bi bila dobrodošla v tvoji cerkvi?
A pravo vprašanje se glasi, ali bi bila dobrodošla v srcu, ki pozna Kristusa?
Jezus Kristus ni iskal popolnih, čistih ali družbeno sprejemljivih ljudi.
Jedel je z grešniki, se dotikal gobavcev in govoril z zavrženimi.
Prišel je zaradi izgubljenih, zlomljenih in ranjenih.
Njegova ljubezen ni imela meja.
Njegovo srce je bilo odprto za vsakogar, ki ga je iskal, ne glede na videz, oblačila, preteklost ali način življenja.
Srce za vse, ne le za popolne
Ženska s slike, s svojimi tetovažami in drugačnim videzom, morda nosi težke zgodbe.
Borbe, zmage in rane, ki jih nihče ne vidi.
A ona je v cerkvi, na kraju, kjer ljudje iščejo upanje, odpuščanje, ozdravljenje.
In ali ni to tisto, kar vsi potrebujemo?
Cerkev ne bi smela biti prostor za popolne.
Morala bi biti varno zatočišče za utrujene, ranjene in izgubljene.
Kristusova ljubezen ne gleda zunanjosti, temveč srce.
Če je Kristus sprejel mene z vsemi mojimi slabostmi in padci – zakaj ne bi sprejel tudi te ženske?
Odprtost srca je resnična vera
Naj bodo naša vrata in srca vedno odprta.
Kajti kdor ljubi Kristusa, ljubi tudi bližnjega.
Brez strahu.
Brez obsodb.
Samo z ljubeznijo.
Tako, kot je On ljubil nas.
