Medtem ko čakata na čudež, se ta v resnici dogaja vsak dan.
Mož vsak dan poskrbi, da jemlje tablete, da ji ne razpoka koža na ustnicah in za vse najmanjše podrobnosti.
Vsakodnevni izzivi in ljubezen do žene
Čeprav večino nalog opravi sam, mu nič ni pretežko.
“Vse to počnem sam, ker nimam pogojev in sredstev, da bi lahko plačal nekoga, da to počne, saj so tretmaji zelo dragi,” iskreno pove.
Hajrudin ponosno pokaže Elminine noge, ki so v odličnem stanju, čeprav na njih že 13 let ni stala.
To so njegove male zmage, Elmina nima dekubitusa, samostojno diha in že pred časom so ji odstranili cevko za traheotomijo.
Prvi trenutki ljubezni in upanja
Njuna ljubezen je bila od samega začetka prava, filmska.
Od trenutka, ko jo je prvič videl.
Nista imela poroke, kot sta si želela.
Bil je začetek devetdesetih let, čas, ki ni bil naklonjen praznovanjem.
Ampak imela sta drug drugega.
Srečanje s tragedijo in borba za življenje
Še danes, 13 let po tem, ko je zdravnik v sarajevski bolnišnici dal Elmini minimalne možnosti za preživetje.
“To se je zgodilo 6. maja.
Bili smo doma.
Počutila se je slabo, rekla je, da jo boli glava, zato je malo legla, potem pa je vstala in rekla, da greva na kavo k prijatelju,” pove Hajrudin.
Zdravljenje in upanje na okrevanje
Hajrudin je takoj vedel, da je situacija resna.
Nista čakala na reševalca, ampak sta se takoj odpeljala v bolnišnico.
Z vozilom je drvel 200 km/h in skrbel, da žena ne umre.
Ko sta bila blizu bolnišnice, se je Elmina zbudila, odprla oči in mu povedala: “Ne vozi prehitro, zdaj je bolje.”
Njegovo življenje postane nočna mora
Besede, ki so mu ostale vtisnjene v spomin in v srce.
“Včasih me prebudijo te besede: Ne vozi prehitro, zdaj je bolje.
In skočim iz postelje, razgledam se in vidim jo ležati ob meni.
Takrat mi je žal, da sem se zbudil,” pove žalostno.
Naslednjih osem mesecev je bilo za Hajrudina najhujša nočna mora.
Kasneje so ugotovili, da je Elmini popustila žila v možganih.
Potek zdravljenja in ljubezen do nje
Po številnih operacijah in zdravljenju zdravniki niso dajali veliko upanja.
A za Hajrudina je bilo to preveč – vrniti se domov s tako novico.
Njegova otroka sta ga tolažila.
Njegova hči je bila takrat stara 18 let, sin pa 16.
Dnevna skrb in ljubezen do žene
Meseci so minevali in Hajrudin je vsak dan opravljal tisto, kar najbolje zna – ljubiti.
Nista delala, živela sta od denarja, ki sta ga zaslužila v Nemčiji in Švici, vendar sta ga sčasoma porabila.
Zamujeni trenutki in skrb za njenimi željami
Pogreša njen glas, ko je po hiši brisala pohištvo.
Jutra, ki so se začela drugače, preden so bile potrebne plenice in jemanje zdravil.
Upanje na čudež in neomajna ljubezen
Elmina si ne more zapomniti okusa svojega bureka.
Skratka, vse to počne on – skrbi za njo, kuha in pripravlja njeno hrano.
Hajrudin trdi, da bi vse naredil spet enako.
Ljubezen nima meja in njuna je sigurno nima.
Medtem ko čakata na čudež, je ljubezen, ki jo živita vsak dan, že sama po sebi čudež.
Vir: Provjereno/DNEVNIK.hr
