Danes praznuje veliko noč in vse pravoslavne praznike, a ko pride v očetovo hišo, ni več, tako kot je bilo.
Ko je Merima leta 1992 prišla v Beograd, so vsi vedeli, od kod prihaja in katere vere je.
Vendar pravi, da nikoli ni naletela na slabe komentarje.
Merima in Dušan sta v srečnem zakonu že 30 let.
To, da sta različnih narodnosti in veroizpovedi, jima ni preprečilo poroke v Beogradu med vojno v Bosni.
Usodna ljubezen sredi Beograda
Tega leta je v Bosni življenje ali smrt pogosto določala vera, ali se nekdo križa ali moli.
Merima Buzimkić je leta 1992 iz Knina prispela z vojaškim letalom v Beograd, da bi poiskala teto.
V Beogradu sem 22. oktobra 1992 spoznala svojega zdajšnjega moža Dušana.
Po enem mesecu druženja me je povabil na družinsko praznovanje in tam me je tudi zaprosil.
Vir: preentscreen/Facebook
Pogumna odločitev brez dovoljenja staršev
Merima je privolila, da ostane z Dušanom in se poroči z njim.
Takrat ni vedela, ali so njeni starši sploh še živi in kaj se z njimi dogaja, saj je bila vojna v Bosni na vrhuncu.
Leto dni sva živela neporočena, delala in varčevala za poroko. Kmalu po poroki sva dobila dva otroka.
Ljubezen močnejša od predsodkov
Poroka med muslimanko in pravoslavcem med vojno ni bila nekaj, s čimer bi se vsi strinjali.
A Merima in Dušan sta ostala zvesta drug drugemu in trdno odločena za skupno življenje.
Ko sem čez nekaj let izvedela, da so moji starši živi, sem jim poslala pismo. Sporočila sem jim, da sem se v Beogradu poročila z Dušanom Pavlovićem in da imava dva otroka.
Vir: Facebook
Očetova sprva hladna, a nato topla reakcija
Tudi če bi se jezili, me ne bi mogli ustaviti, jaz sem si že ustvarila svoje življenje in družino.
Oče Osman je sprva nekoliko nasprotoval, ker se je poročila s Srbom.
Sprejetost, ki preseže razlike
A kmalu sta starša spremenila mnenje, ko sta spoznala Dušana.
Ko sta izvedela, da sem živa, sta bila neizmerno srečna, saj sta se bala, da sta me izgubila.
Oče je bil najprej jezen, a kot pravi pregovor: »Svojega mesa se ne je.« Ker je moj brat padel v vojni v Bosni, smo ostale samo še me tri sestre.
Tri vere pod eno streho
Moji starši so Dušana tako vzljubili, da so vedno govorili, da je najboljši zet.
V naši družini zdaj sobivajo tri veroizpovedi.
Ena sestra se je poročila z Američanom in živi v New Yorku, druga z muslimanom v Bosni, jaz pa s Srbom Dušanom. Tako ima oče v svoji hiši tri vere.
Sprejeta v novem okolju
Ko sem leta 1992 prišla v Beograd, so ljudje vedeli, kdo sem, a nikoli nisem doživela žaljivk.
Nikoli me nihče ni grdo pogledal ali užalil.
Vir: Facebook
Vera kot osebna izbira
Spoznala sem tudi ranjene ljudi, ki so v vojni izgubili družinske člane.
Vendar sama nikoli nisem občutila neprijetnosti.
Merima in Dušan danes z družino praznujeta božič in veliko noč.
Čeprav obeležuje tudi bajram, Merima spoštuje vse krščanske praznike.
Človek je več kot njegova vera
Pravi, da vera in narodnost ne določata njenega življenja.
»Pomembno je, kakšen človek si, ne pa ali se križaš ali klanjaš,« razlaga Merima.
Tako vzgaja tudi svoji hčerki.
Vir: preentscreen/Facebook
