Janez Janša je po aktualnem političnem razvoju vse bližje svoji morebitni četrti izvolitvi na položaj predsednika vlade. V Ljubljani se zaključuje drugi krog iskanja novega mandatarja, politična slika pa kaže, da večjih presenečenj skoraj ni več pričakovati.
V torek opolnoči se izteče rok, v katerem mora državni zbor prejeti uradni predlog kandidata za novega predsednika vlade. Po dosedanjih dogovorih in razmerjih v parlamentu naj bi bil ta kandidat predsednik SDS Janez Janša, ki si lahko obeta podporo do 50 poslancev.
Drugi krog iskanja mandatarja se izteka
Predsednica republike v prvem krogu ni predlagala nobenega kandidata, saj nihče izmed možnih kandidatov ni dosegel potrebne večine 46 glasov. Zato je bil sprožen drugi krog, ki se zdaj približuje zaključku.
Najkasneje do torka opolnoči naj bi stranke SDS, NSi, SLS ter gibanja Fokus, Demokrati in Resnica uradno vložile Janševo kandidaturo za predsednika vlade.
Koalicijska podpora in politični dogovori
Čeprav koalicijska pogodba uradno še ni javno predstavljena, so Demokrati, Nova Slovenija, SLS in Fokus že potrdili dogovor o sodelovanju. Stranka Resnica pod vodstvom Zorana Stevanovića formalno ne vstopa v koalicijo, vendar je sprejela odločitev, da bo pet njenih poslancev podpisalo podporo Janši.
Tudi na tajnem glasovanju naj bi ga nato podprli, kar dodatno utrjuje njegovo pozicijo za izvolitev.
Vir: Borut Živulović/F.A. BOBO
Možen razplet glasovanja v državnem zboru
Če bi vsi napovedani poslanci iz omenjenih strank in predstavnika narodnostnih skupnosti glasovali za Janšo, bi ta lahko prejel okoli 50 glasov. To bi mu omogočilo relativno stabilno izvolitev na mesto predsednika vlade.
Po uspešni izvolitvi se pričakuje, da bo novi premier v državni zbor poslal predlog ministrske ekipe. Posamezne kandidate bodo pred potrditvijo še zaslišala pristojna delovna telesa, kar je standardni del postopka.
Oblikovanje vlade in časovnica
Če bo postopek potekal brez zapletov, bi Slovenija novo vlado lahko dobila že v začetku junija. S tem bi se zaključila ena od ključnih faz političnega prehoda po volitvah in začetku novega mandata.
Ob tem pa ostaja odprta tudi možnost drugačnega razpleta, čeprav je ta po trenutnih ocenah manj verjeten.
Vir: Žiga Živulović jr./F. A. Bobo
Tretji krog kot zadnja možnost
Če Janša v drugem krogu ne bi dosegel potrebnih 46 glasov, bi se sprožil tretji krog iskanja mandatarja. V tem primeru bi imel državni zbor 48 ur časa, da izvoli novega predsednika vlade.
Če tudi tretji poskus ne bi bil uspešen, bi predsednica republike razpustila parlament in razpisala nove volitve.
Takšen scenarij bi pomenil politično krizo, vendar trenutne razmere kažejo, da do njega najverjetneje ne bo prišlo. Janša je sicer že napovedal, da SDS v primeru tretjega kroga ne bi sodelovala pri oblikovanju vlade.
