Odvzem vozniških dovoljenj starejšim? Nova razprava odpira več vprašanj kot odgovorov
Vprašanje, do kdaj je človek še varen udeleženec v prometu, je eno tistih, ki vedno znova razdeli javnost. Na eni strani je varnost vseh udeležencev na cestah, na drugi pa samostojnost starejših ljudi, za katere avtomobil pogosto pomeni bistveno več kot zgolj prevozno sredstvo.
Avtomobil kot simbol neodvisnosti v starosti
Za mnoge starejše voznik pomeni avto povezavo z vsakdanjim življenjem. Omogoča jim dostop do zdravnika, trgovine, prijateljev in družine. Brez njega se pogosto znajdejo v izolaciji, še posebej na podeželju, kjer javni prevoz ni vedno zanesljiva alternativa.
Prav zato nova švicarska raziskava vzbuja toliko pozornosti. Ne zato, ker bi preprosto zahtevala strožje omejitve, temveč zato, ker opozarja, da obstoječi sistem preverjanja morda ne odraža dejanskega stanja vozniških sposobnosti starejših.
Švicarski sistem že pozna redne preglede
V Švici morajo vozniki po 75. letu starosti vsaki dve leti opraviti zdravstveni pregled, ki oceni njihovo sposobnost za vožnjo. Preglede izvajajo pooblaščeni zdravniki, sistem pa velja za običajne kategorije vozniških dovoljenj.
A nova nacionalna študija, ki sta jo izvedli Hochschule für Soziale Arbeit und Gesundheit Lausanne in Zürcher Hochschule für Angewandte Wissenschaften (ZHAW), opozarja, da je takšen pristop premalo enoten in pogosto preveč površinski.
Omejitve klasičnih zdravstvenih testov
Raziskovalci izpostavljajo, da se ocenjevanje pogosto opira na kratke kognitivne teste. Ti lahko preverijo osnovne sposobnosti, kot so koncentracija ali odzivnost, vendar ne pokažejo nujno, kako se posameznik znajde v realnem prometu.
Vožnja je namreč kompleksna naloga, ki zahteva stalno spremljanje okolice, prometnih znakov, pešcev in drugih vozil. Voznik mora hkrati hitro sprejemati odločitve in se odzivati na nepredvidljive situacije.
S staranjem se te sposobnosti lahko zmanjšajo, dodatno pa jih lahko prizadenejo bolezni, kot so demenca, možganska kap ali druge nevrološke težave. A učinki niso enaki pri vseh ljudeh.
Težava: preveč strogi ali premalo natančni sistemi
Ena ključnih kritik obstoječega sistema je njegova nezanesljivost. Po mnenju raziskovalcev lahko pride do dveh napak: nekdo lahko še vedno vozi varno, a izgubi dovoljenje, ali pa ga obdrži, čeprav v prometu ni več dovolj zanesljiv.
To pomeni, da trenutni pristop v nekaterih primerih ne ščiti niti starejših niti drugih udeležencev v prometu dovolj učinkovito. Prav zato strokovnjaki zagovarjajo bolj celostno ocenjevanje vozniških sposobnosti.
Namesto enkratnega pregleda v ordinaciji predlagajo širši pristop, ki bi upošteval dejansko vedenje v prometu.
Predlog: štiristopenjski model ocenjevanja voznikov
Raziskava predlaga sistem, ki bi namesto binarne odločitve “sposoben ali nesposoben” uvedel štiri stopnje.
Na eni strani bi bili vozniki, ki brez težav vozijo naprej. Na drugi strani tisti, pri katerih bi bil potreben takojšen odvzem vozniškega dovoljenja in pomoč pri prehodu na druge oblike mobilnosti.
Največ pozornosti pa namenjajo vmesnemu območju.
Gre za tako imenovano sivo cono, kjer odločitev ni enostavna. V teh primerih bi bilo treba voznike preveriti v dejanskem prometu, skupaj z učitelji vožnje in strokovnjaki, kot so delovni terapevti.
Šele praktična ocena bi lahko pokazala, ali je posameznik še vedno sposoben varne vožnje.
Vir: Pixabay
Evropske razprave o starostnih omejitvah
Tudi na ravni Evropske unije se že nekaj časa pojavljajo ideje o pogostejšem obnavljanju vozniških dovoljenj za starejše voznike. Med predlogi je bila tudi omejitev veljavnosti na pet let za osebe nad 70. letom starosti, obvezno povezano z zdravstvenimi pregledi.
Vendar predlogi doslej niso bili sprejeti. V nekaterih državah, kot je Nemčija, so takšnim obveznim testiranjem celo nasprotovali. Tam starost sama po sebi ni razlog za odvzem vozniškega dovoljenja, prav tako ni posebnih obveznih pregledov za starejše voznike.
Med varnostjo in svobodo
Razprava je zato zelo občutljiva in kompleksna. Nihče ne želi, da bi na cestah vozili ljudje, ki zaradi zdravstvenih omejitev ne morejo več varno reagirati. Po drugi strani pa ni pravično, da se starejše avtomatično obravnava kot nevarne.
Za mnoge je vozniško dovoljenje zadnji simbol neodvisnosti. To velja še posebej za ljudi na podeželju, kjer je dostop do javnega prevoza omejen.
Zato se vse bolj postavlja vprašanje, ali je starost res pravi kriterij za ocenjevanje vozniške sposobnosti.
Prihodnost ocenjevanja voznikov
Staranje družbe pomeni tudi več starejših voznikov na cestah. To samo po sebi ni problem, je pa realnost, ki zahteva premišljen pristop.
Strokovnjaki poudarjajo, da bi moral prihodnji sistem hkrati varovati vse: starejše voznike, druge udeležence v prometu in pravico do samostojnega življenja.
Namesto splošnega zaostrovanja pravil se zato vse bolj omenja potreba po natančnejših, bolj praktičnih in človeških ocenah dejanskih sposobnosti za vožnjo.
