Po analizah vzporednih volitev je razvidno, da je zmago Robert Golob v veliki meri odločila starostna struktura volivcev. Podatki kažejo, da so bili ključni predvsem starejši, medtem ko so mlajši volivci pogosteje podprli druge politične opcije.
Rezultati sicer temeljijo na ocenah raziskave Mediane in lahko nekoliko odstopajo od uradnih številk, a kljub temu razkrivajo pomembne trende v volilnem vedenju.
V ospredju je predvsem razlika med generacijami, ki se je tokrat pokazala bolj izrazito kot v preteklosti.
Mlajši volivci bolj naklonjeni desnici
V starostnih skupinah od 18 do 44 let je največ podpore prejel SDS. Med najmlajšimi volivci je zbral več kot četrtino glasov, sledila pa je Gibanje Svoboda.
Podoben vzorec se je pokazal tudi pri nekoliko starejših volivcih, kjer so desnosredinske stranke ohranile prednost. To nakazuje na postopno krepitev podpore desnici med mlajšo populacijo.
Vir: Pixabay
Preobrat pri starejših volivcih
V starostni skupini nad 45 let se razmerje začne obračati v korist Gibanja Svoboda, najbolj izrazito pa pri volivcih, starejših od 65 let.
Prav upokojenci so bili odločilni dejavnik, saj je v tej skupini Svoboda dosegla občutno prednost pred SDS. To potrjuje, da starejši volivci ostajajo ena najvplivnejših volilnih skupin.
Vloga socialnih ukrepov in udeležbe
Analitiki ocenjujejo, da so k takšnemu razpletu prispevali tudi določeni ukrepi, povezani s pokojninami in socialno varnostjo. Višja volilna udeležba starejših dodatno povečuje njihov vpliv na končni rezultat.
Poleg starosti so zanimive tudi razlike med spoloma, saj so ženske pogosteje podprle Gibanje Svoboda, moški pa SDS.
Razlike med volivci tako kažejo na globljo razdeljenost družbe, kjer starost in spol pomembno vplivata na politične preference. Takšni trendi bodo verjetno zaznamovali tudi prihodnje volitve.
