Na eni izmed ljubljanskih srednjih šol so uvedli ukrep, ki je pritegnil precej pozornosti. Na Gimnazija Ledina so se odločili, da bodo dijake pred pisanjem testov dodatno preverjali z detektorji kovin.
Gre za potezo, s katero želijo na šoli okrepiti nadzor nad uporabo nedovoljenih pripomočkov med preverjanjem znanja. V ospredju so predvsem mobilni telefoni in druge elektronske naprave, ki bi lahko dijakom omogočale nepoštene prednosti.
Ukrep je v slovenskem šolskem prostoru razmeroma nenavaden, zato je sprožil vprašanja o njegovi upravičenosti in morebitnih posledicah.
Razlogi za uvedbo pregleda
Ravnateljica Helena Osterman je pojasnila, da gre za dodatno varovalko pri zagotavljanju poštenega ocenjevanja. Pregledi naj bi se izvajali pred začetkom pisnih preizkusov znanja.
Cilj ukrepa je preprečiti, da bi dijaki pri sebi imeli naprave, ki omogočajo dostop do interneta ali komunikacijo z zunanjim svetom. Tako želijo ohraniti enake pogoje za vse in zmanjšati možnosti za goljufanje.
Po navedbah vodstva šole gre za preventivni ukrep, ki naj bi deloval odvračilno in hkrati prispeval k večji verodostojnosti rezultatov.
Vir: Pixabay
Odzivi in širši pogled na ukrep
Uvedba detektorjev kovin odpira tudi širšo razpravo o metodah nadzora v šolskem prostoru. Takšni ukrepi so sicer pogostejši v nekaterih tujih izobraževalnih sistemih, v Sloveniji pa so redkost.
Zato so bila vprašanja naslovljena tudi na pristojne institucije, med drugim na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo. Njihova stališča bodo pomembna za razumevanje, ali bi se lahko takšni ukrepi razširili tudi na druge šole.
Medtem ko na šoli poudarjajo, da gre za zaščito poštenosti pri ocenjevanju, se v javnosti že pojavljajo vprašanja o sorazmernosti takšnega nadzora. Razprava o ravnovesju med zaupanjem in nadzorom v izobraževanju se s tem primerom očitno šele začenja.
