V razpravi o prihodnosti slovenskega zdravstva je kirurg in družbeni kritik Erik Brecelj znova brez olepševanja opozoril na procese, ki po njegovem mnenju ogrožajo javni zdravstveni sistem.
Njegove besede so ostre, a namenjene razmisleku.
Predvsem o tem, kdo ima največ koristi od razgradnje javnega zdravstva.
In kdo bo na koncu plačal račun.
Zakaj so zasebni centri tako privlačni
Brecelj ponazori problem s preprostim primerom. Če bi bile cene magnetnih resonanc in CT-preiskav prepolovljene, bi se število zasebnih centrov drastično zmanjšalo. Takšni centri preprosto ne bi bili več zanimivi za tuje finančne sklade, tudi tiste s Hrvaške.
Po njegovem mnenju prav visoke cene ustvarjajo umetno privlačnost trga. In omogočajo, da se zdravstvene storitve obravnavajo kot naložba, ne kot javna dobrina.
ZZZS kot zadnja velika “pogača”
Proračun ZZZS se približuje sedmim milijardam evrov. Po osamosvojitvi je Slovenija najprej privatizirala podjetja, nato sanirala banke. Kot poudarja Brecelj, banke danes poslujejo z dobički, brez misli na vračilo denarja državljanom.
Zato je po njegovem mnenju ZZZS ostal zadnji velik vir javnega denarja. In prav ta naj bi bil zdaj tarča interesov.
Načrtovana privatizacija skozi obvod
Brecelj opozarja, da se po naslednjih volitvah lahko zgodi, da za javno zdravstvo sploh ne bo več prostora za boj. V dvomilijonski državi, pravi, ni realno pričakovati delovanja petih zasebnih zavarovalnic. Trg je premajhen.
Zato je po njegovi oceni cilj jasen – prevzem ali »ugrabitev« ZZZS. S tem bi se odprla pot za popolno preoblikovanje sistema.
Vir: posnetek zaslona TV Slovenija
Vloga nekdanjega ministra
Za nazaj Brecelj pravi, da zdaj bolje razume prve poteze nekdanjega ministra Danijel Bešič Loredan. ZZZS je bil ena prvih ustanov, ki se jih je lotil po prihodu na ministrstvo.
Kasneje je na strateškem svetu dobil vtis, da minister ni deloval v interesu stranke Gibanje Svoboda, temveč v interesu denarja. Zdravniške organizacije so mu ob tem ploskale.
Komu koristi dvig cen storitev
Ko se zvišajo cene tistih zdravstvenih storitev, ki jih množično izvajajo zasebniki, je to zanje velika zmaga. Po Brecljevem mnenju gre za jasen signal, komu sistem v resnici služi.
Javno zdravstvo pa ob tem izgublja svoj temeljni namen. Dostopnost in solidarnost.
