V Dobruška vas v zadnjih dneh vlada vse večje nezadovoljstvo.
Lastniki zemljišč javno izražajo zahteve po vrnitvi svoje zemlje in ostro nasprotujejo napovedani legalizaciji romskega naselja brez njihovega soglasja.
Po njihovem mnenju se je problem desetletja pometal pod preprogo, posledice pa zdaj nosijo domačini.
V ospredju je vprašanje odgovornosti države in spoštovanja lastninske pravice.
Napoved pilotnega projekta za ureditev romskih naselij je v vasi sprožila burne odzive.
Prebivalci opozarjajo, da brez jasnih dogovorov, odškodnin in vključevanja lastnikov rešitve ne bo.
Občutek zapostavljenosti in krivice se je v zadnjih dneh še okrepil.
Razmere tako postajajo resen preizkus za dialog med državo, občino in lokalnim okoljem.
Projekt, ki ga ni mogoče voditi mimo lastnikov
Država je v okviru pilotnega projekta, predstavljenega v kabinet predsednika vlade, napovedala ureditev romskih naselij v več občinah. Med njimi je tudi območje Občina Škocjan.
V Dobruški vasi stoji približno 30 objektov, od katerih sta po uradnih podatkih legalna le dva. Večina je zgrajena na zemljiščih v lasti občine, države, zasebnikov in predvsem agrarne skupnosti.
Največji lastnik zemljišč je Agrarna skupnost Dobruška vas. V občini in agrarni skupnosti poudarjajo, da legalizacija brez dogovora z lastniki ni mogoča.
Takšen poseg bi bil po njihovem mnenju tudi v nasprotju z ustavno pravico do zasebne lastnine. Zato od države pričakujejo jasne in konkretne korake.
»Pravica do doma ne sme poteptati lastnine«
Predsednik agrarne skupnosti Bojan Jerak, ki zastopa okoli 25 lastnikov, poudarja, da si želijo svojo zemljo nazaj. Ne želijo dolgotrajnih sodnih postopkov, temveč aktivno ukrepanje države.
Po njihovem mnenju je prav država dolga leta dopuščala nelegalno širitev naselja. Zato bi morala zdaj prevzeti odgovornost.
Lastniki opozarjajo tudi na finančne posledice dosedanjega stanja. Nelegalni objekti so bili v preteklosti upoštevani pri oceni njihovega premoženja.
To je vplivalo na socialne transferje in davčne obremenitve. Brez odškodnin in jasnih rešitev vidijo le nadaljevanje krivic.
Prostorske in okoljske omejitve
Legalizacija po veljavnih predpisih ni mogoča na celotnem območju naselja. Kot realna možnost se omenja le manjši severni del v bližini avtocestnega priključka.
Južni del leži na poplavnem območju in v bližini gospodarske cone. Del območja sega tudi v varovano območje Natura 2000.
Gre za prostorske in okoljske omejitve, ne za politične odločitve. Na to v zadnjih dneh opozarja tudi župan Občina Škocjan Jože Kapler.
Poudarja, da občina ni dajala obljub in da iščejo rešitve v okviru zakonodaje. Dolgoletni status quo pa po njegovih besedah ni več vzdržen.
Poziv državi k prevzemu odgovornosti
Lokalni prebivalci in občina menijo, da mora morebitno rešitev voditi država. Ta mora zagotoviti jasne pogoje, poštene odškodnine in realne načrte za ureditev ali preselitev.
Občina dialoga ne zavrača, a vztraja pri spoštovanju zakonov in ljudi, ki so zemljo pridobili zakonito. V Dobruški vasi tako ne vre le zaradi projekta, temveč zaradi dolgoletnega občutka prezrtosti.
Ključno vprašanje ostaja, ali bo država tokrat prisluhnila lastnikom. Ali pa se bo ponovila zgodba iz preteklosti, ko so se problemi le kopičili.
Razplet bo pomemben ne le za Dobruško vas, temveč tudi kot signal za druge podobne primere. Odločitev bo pokazala, kako resno država jemlje dialog in pravno državo.
