Profesorica likovne umetnosti Katarina Goričan z III. Gimnazija v Mariboru je z javnim zapisom sprožila burno razpravo o stanju slovenskega šolstva.
Sprašuje se, ali je res normalno, da mladi v šoli preživljajo dneve v kronični utrujenosti.
Po njenih besedah dijaki ne živijo, temveč zgolj zadržujejo dih do mature.
Ustvarjalnost, radovednost in domišljija po njenem opažanju izginjajo iz učilnic.
Po petindvajsetih letih poučevanja opaža vedno bolj izčrpane obraze. Mladim primanjkuje energije, veselja in notranjega zagona. Namesto iskrivosti so prisotni stres, pritisk in strah pred neuspehom. Profesorica opozarja, da gre za sistemski problem, ne za individualne pomanjkljivosti.
Šola kot nenehno stanje alarma
Po njenem mnenju je šolski sistem zgrajen na pomnjenju in nenehnem preverjanju. Možgani takšen način dela zaznajo kot nevarnost. Telo se odzove s stresom: pospešenim utripom, potenjem in notranjo paniko. Dijaki iščejo pobeg – v straniščih, izostajanju ali popolnem umiku od pouka.
Ob tem se sprašuje, zakaj mladim vsiljujemo nekaj, kar jim škodi. Zakaj sistem, ki očitno ne deluje, vztraja desetletja. Po njenih besedah šola pogosto deluje kot trening za preživetje, ne za življenje. In cena tega so izgoreli najstniki.
Utrujenost ni krivda telefonov
Profesorica poudarja, da za izčrpanost niso kriva le družbena omrežja. Najstniki so bili nenaspani že dolgo pred pametnimi telefoni. Nevroznanost jasno pravi, da mladostniški možgani zaspijo kasneje. Realno ne morejo funkcionirati, če se zbujajo ob petih ali šestih zjutraj.
Če mladostnika zbudimo ob 6. uri, je to, kot bi odraslega zbudili sredi noči. Kljub temu se pouk pogosto začne že ob 7.00 ali 7.50. Dnevi so zapolnjeni s predmeti, testi in nalogami. Spanje pa postaja postranska stvar, čeprav je temelj zdravja.
Rezultati, ki bi morali skrbeti
Slovenski najstniki so na testih PISA v ustvarjalnem mišljenju pod povprečjem OECD. Profesorica se sprašuje, ali je to res naključje. Štirinajst do osemnajst predmetov, več kot trideset ur pouka tedensko. Po šoli pa še učenje doma, seminarske naloge in poročila.
Prostega časa skoraj ni. Psihološka pomoč pa pogosto ni dostopna pravočasno. Šola po njenih besedah postaja glavni vir stresa za večino mladih. To potrjujejo tudi uradni podatki.
Vir: Facebook
Kaj delajo drugače na severu Evrope
Kot primer navaja Finska in Estonija. Tam se pouk večinoma začne ob 9. uri in konča zgodaj popoldne. Učenci imajo manj predmetov in krajše šolske dni. Domačih nalog je malo ali nič.
Več je gibanja, raziskovanja in ustvarjalnega dela. Psihološka podpora je del vsakdana. Rezultat so bolj zadovoljni in uspešni učenci. Šola tam ni prostor strahu, temveč razvoja.
Klic odločevalcem in staršem
Po njenem mnenju učitelji sistema sami ne morejo spremeniti. V Slovenija 63 odstotkov mladih navaja šolo kot glavni vir stresa. Med dijaki narašča tudi raba poživil in zdravil za zbranost. Podatki raziskave ESPAD kažejo zaskrbljujoče trende.
Starše poziva, naj odložijo telefone in pogledajo otrokom v oči. Ministra Vinko Logaj pa ostro kritizira zaradi pomanjkanja resničnih sprememb. Po njenem so bile reforme zgolj kozmetične. Čas je, da prostor dobijo strokovnjaki in srčni učitelji.
Zaključuje z opozorilom, da brez ukrepanja izgubljamo cele generacije. Njihovo zdravje, sanje in veselje do življenja. Mladi potrebujejo šolo, ki jim daje krila, ne pa jih lomi. In to – zdaj, ne čez leta.
