Volivci bodo 22. marca izbrali nove predstavnike, ki bodo v prihodnjih letih sedeli v klopcah Državni zbor. Ti bodo mandat začeli z višjimi osnovnimi plačami, kot jih imajo poslanci ob koncu aktualnega sklica.
Medtem ko so se plače večine zaposlenih v javnem sektorju s plačno reformo že postopno zvišale, so bili poslanci do zdaj izjema – njihove plače so ostale zamrznjene do začetka novega mandata.
Plačni razredi ostajajo, vrednosti rastejo
S plačno reformo je bilo določeno, da se osnovne plače poslancev, ministrov in članov državnega sveta do izteka mandata ne spreminjajo. Tako so poslanci še vedno uvrščeni med 56. in 63. plačni razred, kar pomeni bruto plače od približno 4.100 do 5.400 evrov.
Z novo plačno lestvico, ki velja od leta 2025, razredi ostajajo enaki, vendar so njihove vrednosti višje. Po načrtovanih dvigih bodo do leta 2028 osnovne plače v teh razredih narasle za približno 45 do 55 odstotkov.
Postopno zviševanje in prvi dvigi že ob začetku mandata
Plačna reforma ne predvideva enkratnega skoka, temveč več zaporednih zvišanj. Novi poslanci bodo ob nastopu funkcije že deležni dveh dvigov, ki jih je večina javnega sektorja že prejela.
To pomeni, da bodo njihove osnovne plače že ob začetku mandata za okoli 11 do 13 odstotkov višje kot danes. Nadaljnji dvigi so načrtovani s 1. junijem in 1. decembrom letos.
Vlogo ima tudi inflacija
Na končno višino plač bo vplivala tudi uskladitev z inflacijo. Za letošnje leto je že potrjena 0,9-odstotna uskladitev s 1. aprilom.
Če bo rast življenjskih stroškov presegla določeni prag, se bodo dodatna usklajevanja izvedla tudi v prihodnjih letih, kar pomeni, da bodo dejanske plače leta 2028 še nekoliko višje od zdajšnjih ocen.
Najvišja plača pripada predsedniku DZ
Najvišjo osnovno plačo ima predsednik oziroma predsednica državnega zbora. Trenutno funkcijo opravlja Urška Klakočar Zupančič, katere osnovna bruto plača znaša nekaj več kot 6.000 evrov.
Njen naslednik bo mandat začel s plačo okoli 6.700 evrov bruto, ob inflacijski uskladitvi pa približno 6.800 evrov. V drugi polovici mandata pa naj bi plača predsednika DZ presegla 8.800 evrov bruto.
Razlike med poslanci in dodatki
Končna izplačila se med poslanci razlikujejo tudi zaradi dodatnih funkcij v delovnih telesih, delovne dobe in drugih dodatkov. Med najbolje plačanimi so bili v zadnjem letu poleg predsednice DZ še podpredsednik DZ ter vodje največjih poslanskih skupin.
Na drugi strani so nekateri poslanci z nižjimi bruto izplačili, ki so se v zadnjih mesecih gibala okoli 4.300 evrov.
Povračila stroškov in druge ugodnosti
Poleg osnovne plače so poslanci upravičeni tudi do povračil stroškov za prevoz, prehrano in ločeno življenje. Na voljo imajo sredstva za izobraževanje, možnost službenih stanovanj ter mesečni pavšal za delo v volilni enoti, ki znaša med 500 in 800 evri.
Vse to dodatno vpliva na skupne prejemke, ki jih poslanci prejemajo v času mandata.
