Varuh človekovih pravic je na Ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, znanega kot Šutarjev zakon. Ob tem je predlagal tudi začasno zadržanje njegovega izvajanja in prednostno obravnavo zadeve.
Po oceni Varuha določba posega v pravico do denarne socialne pomoči na način, ki lahko pomeni kršitev ustavnih jamstev in temeljnih človekovih pravic. Že v fazi sprejemanja zakona so opozarjali na možne škodljive posledice, ki jih zdaj zaznavajo tudi v praksi.
Varnost države da, a ne na račun človekovega dostojanstva
Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek poudarja, da je skrb države za varnost prebivalcev legitimna in nujna, vendar mora biti izvajana v skladu z ustavo in mednarodnimi standardi varstva človekovih pravic. Sporni člen zakona po njeni oceni odpira resne pomisleke glede ustavne skladnosti, saj omogoča izvršbe na socialnovarstvene prejemke.
Na Varuha se je v zadnjem času obrnilo veliko ljudi iz različnih delov Slovenije, ki so se zaradi izvršb na denarno in izredno denarno socialno pomoč znašli v hudih življenjskih stiskah. Gre predvsem za starejše, enostarševske družine, družine z več otroki, invalide, kronične bolnike, brezdomne ter posameznike brez socialne mreže. Skupno jim je, da so za osnovno preživetje odvisni od socialnih transferjev.
Ko izvršba pomeni izgubo osnovnih pogojev za življenje
Varuhinja opozarja, da obstaja resen dvom o ustavni skladnosti takšne ureditve. Kadar izvršba pomeni tveganje izgube doma, nezmožnost plačila ogrevanja ali celo pomanjkanje hrane, po njenem mnenju ne gre več zgolj za vprašanje izterjave dolga, temveč za vprašanje človekovega dostojanstva.
Dodaja, da mora biti vsak poseg v socialnovarstvene prejemke strogo omejen, premišljen in ustavno dopusten, saj gre za sredstva, namenjena zagotavljanju osnovnih življenjskih potreb.
Foto: Fotografija je simbolična
Nujnost hitre presoje ustavnega sodišča
Varuh ocenjuje, da je nujno, da ustavno sodišče čim prej vsebinsko presodi ustavnost zakona, ki je bil po njihovih navedbah sprejet hitro in brez poglobljene analize posledic. Odločitve sodišča bodo imele dolgoročen vpliv na razumevanje socialne države in zaščito najranljivejših skupin v družbi.
Ob tem opozarjajo, da bi nadaljnje izvajanje zakona lahko povzročilo nove, težko popravljive posledice za posameznike in družine, ki že živijo na robu preživetja. Začasno zadržanje zakona po njihovem mnenju ne bi škodilo nikomur, temveč bi omogočilo oblikovanje ustavno skladnih rešitev.
Poseben vpliv zakona na otroke in mlade
Varuh je še posebej jasen glede vpliva zakona na mladoletne. Varuhinja poudarja, da otroci niso odgovorni za dolgove svojih staršev, vendar jih ukrep kljub temu neposredno prizadene. Po njenem mnenju zakon ne vsebuje dovolj varovalk, ki bi v ospredje postavljale koristi otrok.
Za Varuha je ključno, da se o teh pomembnih vprašanjih razpravlja in odloča pred najvišjim organom sodne oblasti, pristojnim za varstvo ustavnosti in temeljnih človekovih pravic.
