Razprava o zastopanosti romske skupnosti na državni ravni se je v zadnjih dneh znova razplamtela.
Pobuda civilne družbe in odziv nekdanje poslanke sta odprla vprašanje, ali so obstoječe oblike vključevanja Romov v politične procese sploh zadostne. V ospredju je dilema: administrativni predstavnik ali polnopravni glas v parlamentu.
Društvo Vstani, romski otrok je državnim organom poslalo uradno zahtevo po sistemski ureditvi zastopanja romske skupnosti na nacionalni ravni. Njihov predlog predvideva vzpostavitev redno zaposlenega romskega predstavnika s sedežem v Ljubljani, ki bi deloval v imenu vseh Romov v Sloveniji.
Predlog za stalnega romskega predstavnika
Po navedbah društva bi imel takšen predstavnik jasno opredeljene naloge. Skrbel bi za stalno komunikacijo med romsko skupnostjo in državnimi institucijami, spremljal izvajanje zakonodaje ter sodeloval pri oblikovanju politik in programov, namenjenih izboljšanju položaja Romov.
V društvu poudarjajo, da občasni posveti in projektno sodelovanje ne zagotavljajo dovolj učinkovitega zastopanja. Po njihovem mnenju je za odgovorno, pregledno in dolgoročno delo nujna stalna zaposlitev, ki omogoča kontinuiteto in jasno odgovornost.
Violeta Tomić: administracija ni dovolj
Pobudo je podprla tudi nekdanja poslanka Violeta Tomić, vendar je predlagala bolj ambiciozno rešitev. Po njenem mnenju romska skupnost ne potrebuje zgolj še enega uradniškega položaja, temveč neposredno politično zastopanost v Državnem zboru.
»Romi ne potrebujejo delovnega mesta romskega predstavnika, saj jih je že nekaj. Potrebujejo svojega poslanca, ki bo lahko odločal in sooblikoval zakonodajo,« je poudarila.
Primerjava z drugimi manjšinami
Tomićeva je pri tem opozorila na položaj italijanske in madžarske narodne skupnosti. Obe imata v Sloveniji ustavno zagotovljenega po enega poslanca, ne glede na število prejetih glasov.
Po njenem mnenju bi moralo enako načelo veljati tudi za Rome, ki so priznani kot avtohtona manjšina, a nimajo zagotovljenega mesta v parlamentu. To po njenem ustvarja neenakost v politični zastopanosti manjšin.
Romska skupnost brez zagotovljenega glasu
Čeprav so Romi vključeni v različne posebne ukrepe in programe, med drugim v okviru Nacionalnega programa ukrepov za Rome 2021–2030, nimajo neposrednega zakonodajnega predstavnika. Neuradne ocene sicer govorijo o več tisoč pripadnikih romske skupnosti, a formalnega političnega glasu na državni ravni nimajo.
Razprava, ki se je odprla ob tej pobudi, tako znova postavlja vprašanje, ali je trenutni sistem zastopanja res primeren ali pa bi bilo treba narediti korak dlje in romski skupnosti omogočiti enakovredno politično udeležbo.
