V javnosti je znova završalo po ostri izjavi Vide Čadonič Špelič, ki je kritično spregovorila o odnosu oblasti do prehranskih navad Slovencev in vloge interesnih skupin pri oblikovanju javnih politik.
Po njenem mnenju naj bi bila strokovna študija o prehranjevanju namerno umaknjena iz javnosti, ker rezultati niso ustrezali določenim ideološkim pogledom.
Njene besede so hitro sprožile razpravo o vplivu nevladnih organizacij, zaščiti slovenskega kmetijstva in o tem, kdo v resnici odloča o tem, kaj bo prišlo na krožnike prebivalcev.
Študija, ki naj bi zmotila napačno predstavo
Po navedbah Vide Čadonič Špelič je raziskava o prehranjevalnih navadah pokazala, da Slovenci ne uživamo več mesa kot povprečni Evropejci. Prav ta ugotovitev pa naj bi bila po njenem mnenju razlog, da študija ni bila predstavljena javnosti.
Trdi, da so bili z rezultati nezadovoljni predvsem zagovorniki vegetarijanstva, ki naj bi prek pritiska dosegli, da se dokument umakne. To razume kot poskus prikrivanja podatkov, ki ne potrjujejo pogosto ponavljanih trditev o pretiranem uživanju mesa v Sloveniji.
Očitek o vplivu interesnih skupin
Čadonič Špelič je pri tem izrazila prepričanje, da ima vegetarijanski lobi nesorazmeren vpliv na odločitve vlade. Po njenem mnenju gre za primer, ko ideologija prevlada nad dejstvi, stroko in realnim stanjem na terenu.
Opozarja, da takšni pritiski ne škodujejo le javni razpravi, temveč neposredno posegajo v položaj slovenskih kmetov, ki so že tako pod velikim pritiskom zaradi različnih omejitev in zahtev.
Napad na kmeta in tradicijo
V svojih izjavah je bila posebej ostra pri oceni posledic takšne politike. Poudarila je, da gre za neposreden napad na slovenskega kmeta, ki mu država namesto podpore nalaga vedno nove ovire.
Ob tem je uporabila tudi simbolično opozorilo, da bi lahko v primeru nadaljevanja takšne politike posegi segli celo v tradicionalne običaje. Izjava o morebitni prepovedi kolin je bila izrečena kot svarilo pred pretiranim poseganjem v način življenja na podeželju.
Vprašanje transparentnosti in zaupanja
Primer domnevno prikrite študije odpira tudi širše vprašanje transparentnosti delovanja oblasti. Ali so strokovne analize res predstavljene javnosti ne glede na rezultate, ali pa so objavljene le tiste, ki ustrezajo določenim političnim ali ideološkim ciljem?
Razprava, ki jo je sprožila Vida Čadonič Špelič, tako presega vprašanje mesa in prehrane ter sega v samo jedro odnosa med politiko, stroko in javnostjo.
