Premier Robert Golob je jasno in brez olepševanja zavrnil pobudo Levice glede sprememb zakona o praznikih in dela prostih dnevih.
Njegovo sporočilo je bilo neposredno: predlog v največji vladni stranki ne bo dobil podpore.
Razprava o prostih dnevih je v zadnjih dneh sprožila veliko zanimanja javnosti, a po besedah predsednika vlade je stališče Svobode glede tega vprašanja povsem jasno. Pobuda Levice tako že v izhodišču nima potrebne politične podpore za nadaljnjo obravnavo.
Golobov jasen odgovor na družbenih omrežjih
Robert Golob se je na odzive in vprašanja državljanov odzval z videoposnetkom na družbenih omrežjih. V njem je poudaril, da ne podpira predloga novega zakona o praznikih, ki ga je vložila Levica.
Ob tem je izrecno dodal, da predlog ne bo dobil niti njegove osebne podpore niti podpore poslanske skupine Svoboda v državnem zboru. Sporočilo je bilo kratko, a nedvoumno.
Omejen čas in vzporedni zakonodajni postopki
Že ob predstavitvi pobude je vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič opozorila na praktične omejitve. Parlamentarni čas do konca mandata je po njenih besedah zelo omejen.
Poleg tega je v zakonodajnem postopku že drug predlog sprememb istega zakona, kar po njenem mnenju dodatno zmanjšuje možnosti, da bi oba predloga uspešno zaključila pot skozi parlament. Do vsebine pobude Levice se takrat ni vsebinsko opredelila.

Vir: Facebook/Robert Golob
Kaj pravzaprav predlaga Levica
V Levici želijo uvesti sistem, po katerem bi se praznik, ki pade na soboto ali nedeljo, prenesel na naslednji delovni dan. Cilj takšne ureditve je zagotoviti, da bi imeli zaposleni vsako leto enako število dela prostih dni.
Po njihovem mnenju sedanja ureditev povzroča neenakosti, saj imajo zaposleni v nekaterih letih občutno manj prostih dni kot v drugih, zgolj zaradi razporeditve praznikov v koledarju.
Argumenti za več predvidljivosti
Predlagatelji poudarjajo, da bi prenos prostih dni povečal občutek pravičnosti in predvidljivosti za zaposlene. Kot dodaten argument navajajo primere iz tujine, saj podobne ureditve že veljajo v več evropskih državah.
Kljub tem argumentom pa je jasno, da brez podpore največje vladne stranke predlog nima realnih možnosti za sprejem. Razprava se tako vsaj za zdaj zaključuje bolj na politični kot zakonodajni ravni.
VIDEO:

