Andrea Massi je v svojem razmišljanju brez olepševanja opozoril na resne težave v slovenskem alpskem smučanju.
Njegova kritika ni usmerjena zgolj v posamezne odločitve, temveč v celoten sistem, ki se po njegovem mnenju že leta vrti v začaranem krogu istih imen in istih pristopov.
Po Massijevih besedah je prav pomanjkanje svežih idej in resničnih sprememb razlog, da slovensko smučanje stagnira. Napovedi o prelomnih reformah zato jemlje z veliko mero skepse, saj v ozadju še vedno ostajajo ljudje, ki so za stanje soodgovorni že dlje časa.
Isti obrazi, iste težave
Massi poudarja, da se v slovenskem smučanju nenehno pojavljajo isti odločevalci, ki se zgolj menjajo po funkcijah, brez resnega premisleka o dolgoročnih rešitvah. V takšnem okolju po njegovem mnenju ni mogoče pričakovati miselnega preskoka ali sistemskih izboljšav.
Opozarja, da je to le vrh ledene gore in da je težav precej več, kot jih je mogoče rešiti z manjšimi popravki ali lepimi obljubami. Če se ne spremeni način razmišljanja, se bo stanje le še slabšalo.
Olimpijska ekipa brez jasnih meril
Posebej oster je Massi pri oceni kriterijev za nastop na olimpijskih igrah. Zanj je nerazumljivo, da država z dolgoletno smučarsko tradicijo in velikimi uspehi na največjih tekmovanjih na olimpijske igre pošilja tekmovalke, ki ne izpolnjujejo jasnih in strogih norm.
Po njegovem mnenju morajo biti merila za uvrstitev v olimpijsko reprezentanco nedvoumna. Če teh ni, kakovost neizogibno pade, kar vodi v začaran krog povprečnosti in nazadovanja.

Opozorilo pred razvrednotenjem reprezentance
Massi izpostavlja tudi prakso, ko v slovensko reprezentanco prihajajo tekmovalke iz drugih držav, ki se nato brez izpolnjenih kriterijev uvrstijo celo v olimpijsko ekipo. Takšne poteze po njegovem mnenju dodatno razvrednotijo pomen reprezentančnega dresa.
Če je to postalo sprejemljivo, potem ima slovensko smučanje po njegovih besedah resen problem, ki zahteva temeljit razmislek in jasno postavljene meje.
Kdo bi si po njegovem mnenju zaslužil nastop
Če bi imel sam odločilno besedo, bi bila olimpijska ekipa na ženski strani precej ožja. Massi meni, da bi si nastop zaslužili le Ilka Štuhec in Ana Bucik Jogan, morda pa še kakšna izjemno mlada smučarka z jasno perspektivo.
Njegovo sporočilo je jasno: brez visokih standardov in jasnih kriterijev ni vrhunskega športa, še posebej ne na olimpijski ravni.

