V začetku leta so izvršbe nad prejemniki denarne socialne pomoči v Sloveniji znova odprle občutljivo razpravo o meji med zakonodajo in človečnostjo.
Dogajanje je razkrilo, kako hitro lahko administrativni postopki prizadenejo tiste, ki že živijo na robu preživetja.
Primeri iz prakse kažejo, da sistem v določenih trenutkih ne loči med odgovornostjo posameznika in stisko celotne družine. Prav to je v ospredje postavil tudi Zoran Grm, ki je v javnosti znova opozoril na posledice januarskih izvršb.
»Nekateri so januar preživeli brez vsega«
V prispevku RTV Slovenija je spregovoril Zoran Grm, nekdanji romski svetnik iz Novega mesta, ki že leta opozarja na socialne razmere v romski skupnosti. Tokrat je opisal stanje, ki ga sam označuje kot alarmantno.
Po njegovih besedah so izvršbe ljudem vzele vsa razpoložljiva sredstva, tako da so ostali brez enega samega evra. To je pomenilo, da niso imeli denarja niti za hrano niti za osnovne življenjske potrebe.
Najhuje so bili prizadeti posamezniki s tremi ali več neporavnanimi prekrški. Statistika kaže, da je bilo največ izvršb izdanih v Ljubljani, med regijami pa posebej izstopa jugovzhodna Slovenija.
»Pripravljeni smo plačati, ne pa izgubiti vsega«
Grm poudarja, da se ljudje ne želijo izogibati svojim obveznostim. Nasprotno – večina jih je pripravljena poravnati dolgove, vendar na način, ki ne ogroža preživetja njihovih družin.
Po njegovem mnenju bi bila rešitev v manjših obrokih, ki bi omogočili postopno odplačevanje glob. Tako bi družine ohranile vsaj osnovna sredstva za življenje, hkrati pa bi država še vedno izterjala dolgove.
Se bo država vendarle odzvala?
Po sestanku predstavnikov vlade, Finančne uprave RS in centrov za socialno delo so z RTV Slovenija poročali, da se obetajo spremembe. Država naj bi v prihodnje omogočila obročno plačevanje glob.
Poleg tega naj bi rubeži bremenili zgolj dolžnika, ne pa celotnega gospodinjstva. To bi za številne pomenilo pomembno olajšanje, čeprav mnogi opozarjajo, da posledice že izvedenih izvršb ostajajo.
Enaki pred zakonom – ali le na papirju?
Primeri januarskih izvršb so znova razgalili razkorak med zakonskimi določili in realnimi življenjskimi stiskami. Kritiki poudarjajo, da so bili posegi v socialne prejemke prestrogi.
Opozarjajo tudi, da so takšni ukrepi poglobili revščino in dodatno prizadeli najbolj ranljive skupine. Pristojni pa vztrajajo, da je spoštovanje pravil nujno za delovanje pravične družbe.
Izjava, ki še vedno odmeva
Zoran Grm v svoji izjavi izraža tudi upanje, da bodo najbolj prizadetim sredstva vrnjena. Po njegovih besedah kazni ni mogoče plačati, če ljudem ostane brez osnovnih sredstev za življenje.
Video posnetek njegove izjave je na družbenih omrežjih sprožil številne odzive – od sočutja do ogorčenja, pa tudi razprave o odgovornosti, pravičnosti in vlogi države pri zaščiti najšibkejših.
VIDEO:
