Romsko društvo Vstani romski otrok je za torek popoldne na Glavnem trgu v Novem mestu napovedalo shod proti rubežem denarnih socialnih pomoči.
Povod zanj so izvršbe, ki jih je po novem letu začela izvajati Finančna uprava RS na podlagi t. i. Šutarjevega zakona, zaradi česar so se številne romske družine znašle v zelo težkem položaju.
Po besedah predsednika društva Mateja Domijana so nekateri zaradi rubežev ostali brez vsakršnih prihodkov in so povsem odvisni od pomoči humanitarnih organizacij. Posebej izpostavlja stiske tistih, ki živijo v najemniških stanovanjih in zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo plačevati najemnine, kar jim lahko prinese tudi izselitev.
Shod kot opozorilo na socialne posledice zakonodaje
Organizatorji shoda želijo opozoriti, da je po njihovem mnenju nedopustno, da se lahko rubi celotna denarna socialna pomoč. Menijo, da bi bilo treba izvajanje zakona ustaviti ali ga vsaj prilagoditi tako, da ne bi ljudi pahnilo v popolno revščino.
Društvo pričakuje udeležbo med 100 in 300 Romov iz različnih delov Slovenije. Z udeležbo želijo pokazati, da si tudi sami želijo dostojnega življenja, dela in enakovredne obravnave ter da stereotipi o romski skupnosti ne odražajo resničnosti.
Oster odziv Ljudske iniciative Dolenjske
Na napovedani shod se je kritično odzvala Ljudska iniciativa Dolenjske, ki opozarja, da so nekateri javni nastopi romskih predstavnikov presegli mejo mirnega izražanja nestrinjanja. Po njihovem mnenju izjave, ki napovedujejo porast kriminala kot posledico izvajanja zakona, pomenijo pritisk na pravno državo.
V iniciativi izpostavljajo izjave nekaterih romskih svetnikov, ki so v preteklosti že povezovali strožje ukrepe z več tatvinami. Takšno retoriko razumejo kot grožnjo družbi in kot opravičevanje nezakonitih dejanj, kar po njihovem prepričanju Romom dolgoročno škoduje.
Vir: UPOR
Pravna država in odgovornost
Ljudska iniciativa poudarja, da socialna stiska ne more biti izgovor za kriminalna dejanja in da bi morali predstavniki romske skupnosti ljudi spodbujati k zakonitemu ravnanju in iskanju rešitev znotraj sistema. Po njihovem mnenju takšne izjave le poglabljajo nezaupanje in konflikte med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom.
Ob tem opozarjajo, da odgovornost za dejanja vedno nosi posameznik in da je prelaganje krivde na politiko ali državo nevaren precedens.
Kaj pravi zakon in kako naprej?
Furs je na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti začel izdajati sklepe o izvršbi dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane globe ali druge terjatve zaradi prekrškov. Zakon omogoča, da se izvršba izvede tudi na denarni socialni pomoči.
Napovedani shod tako odpira širšo razpravo o meji med zagotavljanjem javnega reda, odgovornostjo posameznikov in zaščito najbolj ranljivih skupin v družbi.
