Premier Robert Golob se je v državnem zboru odzval na poslansko vprašanje Žana Mahniča (SDS) glede nezakonitih migracij in poudaril, da Slovenija ostaja ena najvarnejših držav v Evropi.
Po njegovih besedah je cilj delovanja vlade jasen – ohraniti visoko raven varnosti in stabilnosti.
Ob tem je izpostavil, da so rezultati vidni tudi v praksi, saj je bil v letu 2025 zabeležen izrazit upad nezakonitih migracij. Medtem je Mahnič kot rešitev predlagal ustanovitev posebnega urada za deportacije, kar je v koaliciji sprožilo burne in ostre odzive.
Razprava je hitro prerasla okvir tehničnega vprašanja in se razvila v širši politični spopad o migracijski politiki, varnosti in vrednotah, ki naj bi jih zagovarjala Slovenija.
Mahnič: trenutna oblast je odprla vrata migracijam
Poslanec SDS meni, da je porast nezakonitih prehodov meje neposredno povezan z odločitvami aktualne vlade, med drugim z odstranitvijo ograje na meji s Hrvaško. Po njegovem mnenju so k povečanju prispevale tudi izjave, da je treba nezakonite migracije »narediti zakonite«.
Mahnič se je pri tem skliceval na podatke policije. V času tretje vlade Janeza Janše je bilo po njegovih navedbah zabeleženih okoli 38.000 nezakonitih prehodov, medtem ko jih je v času sedanje vlade približno 155.000. Posebej kritičen je bil tudi do porabe sredstev za migrante.
Izpostavil je, da je urad za oskrbo in integracijo migrantov v slabih štirih letih porabil 185 milijonov evrov, medtem ko je bilo v prejšnjih sedmih letih porabljenih 31 milijonov. Kot posebej problematično je označil postavko »druga plačila«, kamor naj bi bilo uvrščenih 90 milijonov evrov.
Golob: migracij ne rešujemo sami, ampak skupaj z Evropo
Premier Golob je odgovoril, da Slovenija pri migracijah ne more delovati kot izoliran otok. Po njegovih besedah so se učinkoviti premiki zgodili šele, ko je Evropska komisija spremenila svoj pristop in začela poudarjati varovanje zunanjih meja Evropske unije.
Slovenija je pri tem, kot je poudaril, igrala aktivno vlogo in vztrajala, da se migracijske tokove naslavlja že v državah izvora in tranzita, ne šele na notranjih mejah EU. Takšen pristop je po njegovem mnenju prinesel konkretne rezultate.
Priznal je, da je po pandemiji covida-19 število migrantov močno naraslo, zaradi česar so bili prisiljeni ponovno uvesti nadzor na meji. Vendar je poudaril, da je leta 2025 dotok nezakonitih migrantov radikalno upadel in je trenutno minimalen.
Varnost brez žice in populizma
Golob je izpostavil, da Slovenija danes nima več ne žice ne panelnih ograj, hkrati pa se po vseh mednarodnih kazalnikih uvršča med najvarnejše države v Evropi in svetu. To po njegovih besedah dokazuje, da varnost ni odvisna zgolj od fizičnih ovir.
Ob tem je bil kritičen do opozicije, ki ji je očital nabiranje političnih točk z ustvarjanjem strahu, potvarjanjem dejstev in izmišljanjem nevarnosti. Takšen pristop je označil za populističen in škodljiv.
Pojasnil je tudi pomen legalnih migracij. Te po njegovem ne pomenijo socialnega turizma, temveč nadzorovan prihod delovne sile z vsemi dovoljenji, prispevki in davki, ki jih evropsko gospodarstvo potrebuje.

Kam je šel denar in kaj predlaga SDS
Glede porabe sredstev je premier pojasnil, da je velik del namenjen pomoči več kot 12.000 ukrajinskim beguncem, ki so v Slovenijo prišli zaradi vojne. Varnost pa je po njegovih besedah področje, v katerega je nujno vlagati, saj nobena rešitev ni brez stroškov.
Mahnič s temi pojasnili ni bil zadovoljen. Vztrajal je, da številk ni mogoče utemeljiti zgolj s pomočjo Ukrajincem, ter opozoril, da je Slovenija po podatkih EU med državami z največ prosilci za azil na tisoč prebivalcev.
Kot rešitev je napovedal ustanovitev posebnega urada za deportacije po zgledu ameriške službe ICE. Ta naj bi imel omejeno število zaposlenih, logistično podporo in policijsko spremstvo za odstranjevanje oseb, ki so v državi nezakonito.
Ostri odzivi koalicije in skrb za prihodnost
V koaliciji so Mahničeve besede naletele na odločen odpor. Poslanec Svobode Lenart Žavbi je poudaril, da se Evropa odmika od politik Donalda Trumpa, medtem ko bi jih SDS po njegovem mnenju pripeljala v Slovenijo. Opozoril je, da si javnost ne želi »posnemanja gestapa«.
V Levici so Mahničeve napovedi označili za kopiranje ameriških politik zastraševanja in izključevanja. Podobno so menili tudi v SD, kjer opozarjajo na nevarnost uvoza skrajnih praks v slovenski politični prostor.
Premier Golob je ob tem poudaril pomen neodvisnega ustavnega sodišča, ki mora znati zaščititi temeljne pravice ljudi. Po njegovem mnenju so napovedi o nasilnih praksah v imenu države resen razlog za zaskrbljenost.
Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj pa je dejal, da konkretnega predloga ne pozna, a da je ideje treba najprej razviti in presoditi, ob hkratnem varovanju varnosti, človekovih pravic in dostojanstva vseh obravnavanih.



