Po vandalizmu, ki je decembra pretresel Velenje, je največji kip Josipa Broza Tita na svetu znova v prvotnem stanju.
Popravilo pa ni bilo poceni – mestna občina zdaj od storilca zahteva povračilo visoke škode.
Obglavljenje spomenika je sprožilo razpravo o varovanju kulturne dediščine in hkrati znova odprlo vprašanje odnosa do zgodovinskih simbolov, ki v družbi še vedno zbujajo močna čustva.
Vandalizem, ki je povzročil obsežno škodo
V noči na 5. december 2025 je bil kip iz leta 1977 huje poškodovan, ko je storilec odstranil več kot 100 kilogramov težko bronasto glavo. Ta je ob padcu utrpela dodatne poškodbe, še več pa jih je nastalo med vlečenjem proti vozilu, s katerim jo je nameraval odpeljati.
Zaradi teže in zahtevnosti posega je bila obnova tehnično zapletena in časovno zahtevna.
Vir: Piano Brane
Draga obnova in zahtevek za povračilo stroškov
Mestna občina Velenje je za sanacijo najela priznano restavratorsko podjetje Livartis iz Ljubljane. Samo popravilo poškodovane glave je stalo 10.126 evrov, celotna obnova spomenika in podstavka pa več kot 57.000 evrov.
Občina je v kazenskem postopku že vložila premoženjskopravni zahtevek in bo skušala celoten znesek izterjati od povzročitelja.
Skrb za spomenike kot stalna naloga
Velenje tudi sicer redno vlaga v ohranjanje javnih spomenikov. Nedavno so obnovili spomenik Onemele puške, posvečen žrtvam fašizma, pri čemer je prav tako sodelovalo podjetje Livartis.
Podobne projekte izvajajo tudi druge občine, kar kaže, da gre za širši trend vlaganja v javno kulturno dediščino.
Simbol, ki še vedno deli javnost
Kip Josipa Broza Tita kljub umetniški in zgodovinski vrednosti ostaja predmet nasprotujočih si pogledov. Za ene predstavlja simbol osvoboditve, za druge opomin na nekdanji režim.
Ne glede na razlike pa ostaja skupno sporočilo jasno: uničevanje javne lastnine ni sprejemljivo, kulturna dediščina pa zahteva spoštovanje in odgovorno ravnanje.
