Javnega boja med Romi in ostalo skupnostjo (predvsem na Dolenjskem) še ni konec.
Predsednik Romska zveza Slovenije Umbrella – Dežnik Haris Tahirović je v javnem zapisu opozoril, da je bilo po njegovih navedbah 1.270 romskih družin z eno samo politično odločitvijo potisnjenih v absolutno revščino. Odvzem denarne socialne pomoči, ki je bila za številne edini vir preživetja, je označil kot zavestno in sistemsko ravnanje države proti najranljivejšemu delu prebivalstva.
Njegove besede so sprožile ostre odzive, med njimi tudi javni odgovor Ljudske iniciative Dolenjske.
Oster odgovor z Dolenjske
Ljudska iniciativa Dolenjske se je na Tahirovićeve izjave odzvala z odprtim pismom, ki ga je podpisal njen koordinator Silvo Mesojedec. V pismu zavrača očitke o kolektivnem kaznovanju in poudarja, da gre po njihovem mnenju za vprašanje osebne odgovornosti posameznikov.
Individualna odgovornost, ne etnično kaznovanje
V iniciativi poudarjajo, da t. i. Šutarjeva zakonodaja ni usmerjena proti Romom kot etnični skupnosti, temveč proti vsem državljanom, ki sistematično kršijo zakonodajo in se izogibajo plačilu kazni za prekrške.
Po njihovem mnenju dejstvo, da je med prizadetimi družinami nesorazmerno veliko romskih, ne dokazuje institucionalnega rasizma, temveč kaže na dolgoletno neučinkovitost politik znotraj romske skupnosti ter na obseg kršitev, ki so jih po njihovem tolerirale tako državne institucije kot tudi romsko vodstvo.
Socialna pomoč ni imuniteta pred zakonom
Avtorji odprtega pisma zavračajo trditev, da je država družinam odvzela edini vir preživetja. Poudarjajo, da socialna pomoč ni bila ukinjena samovoljno, temveč je bila predmet izvršbe zaradi neporavnanih kazni iz preteklih let.
Ob tem se sprašujejo, ali naj bi socialna pomoč pomenila tudi zaščito pred posledicami dejanj, kot so prometni prekrški, nasilje ali uničevanje lastnine, ter opozarjajo, da zakon mora veljati enako za vse državljane.
Otroci v stiski – posledica odločitev staršev?
Posebej ostro se iniciativa odziva na navedbe, da so otroci danes lačni zaradi odločitev države. Po njihovem mnenju so otroci v stiski zaradi neodgovornih ravnanj staršev, ki so s ponavljajočimi se prekrški ustvarili dolgove, ki so zdaj zapadli v izvršbo.
Namesto obtoževanja države bi se bilo po njihovem treba vprašati, zakaj kazni niso bile poravnane, zakaj otroci ne obiskujejo redno šole in zakaj starši niso vključeni v programe delovne aktivacije.
Kritika vodstva romske skupnosti
Ljudska iniciativa Dolenjske v pismu opozarja tudi na odgovornost vodstva romske skupnosti. Po njihovem mnenju romski voditelji s takšnimi izjavami skupnost potiskajo v vlogo stalne žrtve, namesto da bi jo usmerjali k integraciji, izobraževanju in prevzemanju odgovornosti.
Sprašujejo se, kje je bil glas romskega vodstva ob opozorilih prebivalcev Dolenjske in Bele krajine glede nasilja, strahu in izostajanja otrok iz šole ter kje so konkretni programi za izboljšanje položaja skupnosti.
Razprava, ki razkriva globoke razkole
Izmenjava ostrih stališč razkriva globoke razlike v pogledih na socialno politiko, odgovornost in integracijo romske skupnosti. Medtem ko romske organizacije opozarjajo na socialne posledice in revščino, kritiki poudarjajo pomen enakosti pred zakonom in osebne odgovornosti.
Razprava se tako nadaljuje na presečišču socialne politike, varnosti in vprašanja, kako zagotoviti boljšo prihodnost najranljivejšim – zlasti otrokom.
