Minimalna plača se bo v letu 2026 občutno zvišala. Po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca bo po dogovoru znotraj koalicije in vlade višja za 15,97 odstotka, kar pomeni, da bo znašala 1482 evrov bruto oziroma približno 1000 evrov neto.
Minister poudarja, da gre za premišljen ukrep, ki bo izboljšal socialni položaj zaposlenih, ob tem pa naj ne bi imel resnih negativnih posledic za gospodarstvo. Delodajalske organizacije pa so do odločitve izrazito kritične in opozarjajo na dodatna finančna bremena za podjetja.
Kolikšen bo dejanski strošek za delodajalce
Mesec je ob predstavitvi poudaril, da dvig minimalne plače ne pomeni enakega dviga stroškov za delodajalce. Ti se po njegovih navedbah ne bodo povečali za skoraj 16 odstotkov, temveč za 11,25 odstotka, in sicer z dosedanjih 1558 evrov na 1735 evrov na zaposlenega.
Razlog za to je način obračunavanja prispevkov. Ti se namreč ne plačujejo neposredno od minimalne plače, temveč od 60 odstotkov povprečne plače, kar po ministrovih besedah blaži neposreden učinek dviga na stroške dela.
Višji regres in božičnica kot neposredna posledica
Z dvigom minimalne plače se samodejno zvišujejo tudi nekateri drugi prejemki zaposlenih. Letni regres bo moral biti izplačan najmanj v višini minimalne plače, kar pomeni 1482 evrov.
Višji bo tudi obvezni zimski regres oziroma božičnica, ki mora znašati vsaj polovico minimalne plače. Ta se bo tako povečala na 741 evrov, kar je več kot dosedanjih 639 evrov.
Cilj: delo naj pomeni izhod iz revščine
Minister Mesec je prepričan, da bo dvig imel predvsem pozitivne učinke. Po njegovih besedah gre za realen, čeprav ambiciozen korak, ki bo zagotovil, da bodo vsi, ki delajo 40 ur na teden, zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine.
Po obsežnih razpravah znotraj vlade in koalicije ocenjuje, da je dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil resnih negativnih gospodarskih posledic ali ogrozil konkurenčnosti podjetij.
Oster odziv delodajalcev: dodatno breme in več negotovosti
Povsem drugače na odločitev gledajo v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS). Tam so nad napovedjo dviga izrazili ogorčenje in veliko zaskrbljenost, saj po njihovem mnenju gre za politično všečen, a ekonomsko tvegan poseg v stroške dela.
Opozarjajo, da ukrep ne prinaša stabilnosti, temveč povečuje negotovost in zmanjšuje predvidljivost poslovnega okolja. Delodajalci se po njihovem znova znajdejo v vlogi glavnega financerja političnih odločitev, brez zadostnega posluha za opozorila gospodarstva.
Plaz dodatnih stroškov za podjetja
V ZDS poudarjajo, da dvig minimalne plače ne pomeni zgolj enega dodatnega stroška. Ta sproži verižno reakcijo: višje obveznosti za regres za letni dopust, višjo božičnico ter pritisk na celoten plačni sistem.
Po njihovih ocenah se dodatne obremenitve »kot plaz« razširijo po vseh ravneh plač in stroškov dela, kar lahko dolgoročno oslabi finančno stabilnost podjetij, zlasti manjših in srednje velikih.
