Slovenija se trenutno uvršča tik nad Poljsko po višini nadomestil za brezposelnost med državami Evropske unije. Predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki ga je vlada poslala v državni zbor, prinaša pomembno spremembo.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo Igorja Feketije so obstoječa nadomestila »nedostojno nizka«, zato je zvišanje nujno in upravičeno.
Najvišje nadomestilo, ki zdaj znaša 653 evrov neto, prejemnikom ne omogoča preživetja, je opozoril Feketija. Leta 2013 je najvišje nadomestilo predstavljalo 114 odstotkov minimalne plače, danes pa le še nekaj več kot 30 odstotkov.
Nadomestilo ni socialna pomoč, temveč zavarovalna pravica
Državni sekretar razume pomisleke ministrstva za finance, ki opozarja na možne posledice za javne finance, vendar vztraja, da gre za pravico iz naslova zavarovanja. Spomnil je, da se zneski nadomestil niso prilagajali že več kot desetletje, čeprav se je v tem času minimalna plača močno zvišala.
Hkrati zavrača strahove, da bi višja nadomestila zmanjšala motivacijo za iskanje zaposlitve. Pravico do nadomestila imajo namreč le tisti, ki delo izgubijo iz poslovnih razlogov, ne pa po lastni volji. Tudi razmerje med ponudbo del in številom iskalcev jasno kaže, da zaposlitvenih možnosti ne manjka.
Novi zneski nadomestil od leta 2026
Po predlogu nove zakonodaje bi najnižje nadomestilo od 1. januarja 2026 znašalo najmanj 70 odstotkov minimalne plače. Najvišje nadomestilo pa bo prvih 12 mesecev upadalo v več fazah: najprej bo znašalo 130 odstotkov minimalne plače, nato 110, 100 in 90 odstotkov, po enem letu pa 80 odstotkov.
Če bi bila novela že uveljavljena letos, bi to pomenilo najnižji znesek v višini 894,40 evra in najvišji znesek 1661,04 evra bruto.
Finančni vpliv: večina denarja se vrača v sistem
Po ocenah ministrstva bi ob trenutnem številu brezposelnih povečanje pomenilo dodatnih 40 milijonov evrov javnih izdatkov letno. Od tega bi brezposelni dejansko prejeli okoli 26 milijonov evrov, preostanek pa bi se prek prispevkov in davkov vrnil v državni proračun.
Spremembe tudi za starejše in upokojence
Predlog novele prinaša spremembe tudi za starejše brezposelne. Pogoj za prejemanje nadomestila do 25 mesecev bo po novem strožji: namesto 57 let in 35 let zavarovalne dobe, bo meja prestavljena na 59 let in 37 let zavarovalne dobe, ob pogoju, da je bil posameznik vključen v zavarovanje vsaj 16 mesecev v zadnjih dveh letih.
Načrtujejo se tudi spodbude za zaposlovanje starejših od 59 let – delodajalci bi prejeli povračilo v višini 40 odstotkov neto nadomestila. Poleg tega se uvaja t. i. sistem 80/90/100, ki bi omogočil starejšim delavcem krajši delovni čas (80 %), z 90-odstotno plačo in polnimi prispevki. Obseg začasnega dela za upokojence se bo prav tako povečal – s 60 na 85 ur mesečno.
