Pri petdesetih letih ne preneseš več omejitev. Ne preneseš pretesnega modrčka, prisilnih večerij s svakinjo, ki preverja, ali je v kotih prah, visokih pet in prisiljenih nasmehov…
Pri petdesetih nimaš več nobene želje, da bi kaj dokazovala. Si takšna, kakršna si: stvari, ki si jih naredila, in tiste, ki jih še želiš narediti. Če je to všeč drugim, toliko bolje, če ne, pa nič hudega.
Pri petdesetih ni pomembno, ali imaš otroke ali ne. V vsakem primeru boš mama: svoji mami, svojemu očetu, teti, ki je ostala sama, svojemu psu ali potepuški mački, ki si jo pobrala na ulici. In če vsega tega ni, boš svoja lastna mama. Skozi leta te bodo naučili, kako skrbeti za telo, ki ga končno ljubiš in ki postaja vedno bolj nepopolno le v očeh drugih. Ni pomembno, če polovica omare ni prave velikosti. Pomembno je, da ti hrbet ne škripa preveč, ko vstajaš.
Vir: Pixabay
Pri petdesetih letih si želiš svobodo. Svobodo, da rečeš ne, svobodo, da ostaneš v pižami celo nedeljo, svobodo, da se počutiš lepa zase in ne za druge. Svobodo, da greš svojo pot: tisti, ki te imajo radi, bodo ostali v tvojem ritmu, tisti, ki se ne menijo za druge, pa v svojem.
Svobodo, da v avtu poješ na ves glas, čeprav te ljudje gledajo na semaforju. Sanjala boš kot v svojih dvajsetih in vsakega boga prosila, da ti te sanje ponovno izpolni. In zdaj, ko si preživela polovico svojega življenja v nemiru, boš ponovno našla željo, da počasi okusiš sladkor in sol dni, ki te čakajo.
Irène Renée
