Z redno februarsko uskladitvijo so se pokojnine zvišale za 4,2 odstotka, s tem pa se je povečala tudi zajamčena pokojnina.
Ta je doslej znašala 781 evrov, po uskladitvi pa 818 evrov. Ker je višina t. i. hotelskega dela oskrbnine v domovih za starejše vezana prav na ta znesek, se odpira vprašanje, ali bodo stanovalci kmalu plačevali več.
V socialnih zavodih opozarjajo, da se pritiski na stroške povečujejo, zato je pričakovati razmislek o prilagoditvi cen. A prehodno obdobje in še ne povsem vzpostavljen sistem dolgotrajne oskrbe pomenita, da spremembe morda ne bodo takojšnje.
Zakonska omejitev in nova izhodišča
Za stanovalce, nameščene po zakonu o dolgotrajni oskrbi, je do nedavne uskladitve veljalo jasno pravilo: oskrbnina ni smela preseči zajamčene pokojnine. Z njenim dvigom se je avtomatično odprl prostor za morebitno zvišanje cen nastanitve in prehrane.
Predsednik direktorjev domov Andrej Štesl pričakuje, da bodo zavodi cene lahko uskladili, vendar opozarja, da sistem dolgotrajne oskrbe še ni v polnem zagonu. Ker zavarovalnica domovom do jeseni stroške še vedno poravnava pavšalno, se nekateri izvajalci morda za dvig cen v tem obdobju ne bodo odločili ali pa ga bodo zaračunali z zamikom, je pojasnil za Radio Slovenija.
Minimalna plača dodatno zvišuje stroške
Ne glede na morebitno odločanje o oskrbninah so stroški v domovih že zdaj višji. Minimalna plača se je namreč zvišala za 16 odstotkov, večina zaposlenih v dejavnostih nastanitve in prehrane pa je uvrščena prav v ta plačni razred.
Tudi če bi domovi oskrbnine uskladili le v skladu z dvigom zajamčene pokojnine, bi po besedah Štesla nastale t. i. škarje med prihodki in odhodki, saj rast stroškov dela presega rast dovoljenih cen za stanovalce.
Vir: Pixabay
Kapica plačil pod pritiskom realnosti
Ob tem se postavlja vprašanje, kako dolgo bo zdržala obljuba Ministrstvo za solidarno prihodnost o zgornji meji plačila v višini 781 evrov, ki je bila postavljena še pred zadnjo uskladitvijo. Do volitev bo po ocenah sogovornikov verjetno obstala, dolgoročno pa ostaja nejasno, na kakšnih izračunih temelji.
Stroški domov se namreč med seboj precej razlikujejo, prav tako pa niso enake pokojnine stanovalcev. Dokler velja pavšalno financiranje, sistem še deluje, po njegovem izteku pa bo treba razmerja natančneje urediti.
Ključen bo konec pavšalnega financiranja
Če se pavšalni način obračunavanja prekine s 1. oktobrom letos, bo nujno zelo jasno določiti tako stroške kot vire za njihovo pokrivanje. Štesl opozarja, da bo takrat potrebna precej večja transparentnost in natančnost, kot ju imamo danes.
Kako se bodo te spremembe odrazile na položnicah stanovalcev, bo torej odvisno od nadaljnjih odločitev države in hitrosti vzpostavitve celovitega sistema dolgotrajne oskrbe.
